Najprej sonce, potem druga jedrska elektrarna
Nov generalni direktor Gen energije Dejan Paravan se je lotil priprave novega strateškega poslovnega načrta skupine Gen, ki bo imela opredeljene tri stebre. Sedanja proizvodnja bo generirala denarni tok za naložbe v obnovljive vire energije, nato tudi za drugo jedrsko elektrarno, če bo sprejeta odločitev zanjo.
Napovedali ste novo poslovno strategijo skupine GEN, kakšne spremembe predvidevate?
Strateški poslovni načrt skupine je bil sprejet leta 2019, v štirih letih je že v normalnih časih treba tak dokument obnoviti. Glede na to, kakšno leto je za nami in kakšne tektonske spremembe se dogajajo v energetiki, je še toliko bolj nujno, da dokument prenovimo in začrtamo novo pot za naprej. Poleg tega sem pred kratkim prevzel mandat direktorja, vsako vodstvo pa mora postaviti svojo strategijo takoj na začetku. Zato zdaj vodimo ta proces znotraj skupine, da se odločimo, na kakšen način bomo najbolj učinkovito izpolnili naše poslanstvo.
Kaj je vaše poslanstvo? Pred časom ste predstavili strategijo brezogljične energetike do 2035, je to podlaga?
Tisto strategijo smo delali v okviru strokovnih združenj za Slovenijo. Glede na to, kako pomembna je Skupina GEN za Slovenijo, se ti interesi prekrivajo, a zdaj pripravljamo strategijo za našo družbo in skupino. GEN vidimo kot ključnega izvajalca prehoda v brezogljičen in samooskrben elektroenergetski sistem. To pomeni, da moramo sprožiti val investicij v nove tehnologije. Prve so tehnologije, povezane z obnovljivimi viri energije, prožnostjo in naprednimi storitvami za odjemalce. Drugi sklop so jedrske tehnologije, saj je naša skupina nosilka te opcije v Sloveniji. Poleg tega razvojnega cikla imamo še redno delovanje, proizvodnjo brezogljične energije in dobavo te energije končnim odjemalcem. Tudi redno delovanje moramo optimizirati, da bo generiralo čim večji denarni tok, ki ga bomo usmerili v prepotrebne investicije. Zdaj moramo vse jasno zapisati, določiti cilje, razdeliti vloge in iti v izvajanje.
Vlada je predstavila zakon o pospešenem umeščanju sončnih in vetrnih elektrarn. V tem je prednjačila vaša družba Gen-I Sonce.
Gen-I je svojo priložnost našel v soncu, Gen-I Sonce ima največji delež pri sončnih elektrarnah na strehah, poleg tega je v Makedoniji zagnal veliko, 17-megavatno sončno elektrarno. So pa v skupini tudi druge družbe, ki imajo izkušnje z velikimi naložbami, izkušnje z umeščanjem v prostor in tudi s postavljanjem sončnih elektrarn. Družba HESS je že postavila šestmegavatno sončno elektrarno, ki je trenutno v testnem obdobju. Znotraj skupine imamo precej znanja, kako okrepiti naložbe v obnovljive vire. Sonce je seveda področje, kjer vidimo zelo velik potencial, imamo pa še hidroelektrarne, zlasti HE Mokrice, ki jo moramo dokončati in tako v celoti uresničiti sinergije niza hidroelektrarn na spodnji Savi. Če se bodo pojavile priložnosti za vetrne elektrarne, s katerimi imamo v Sloveniji kar nekaj težav, se tudi na tem področju ne omejujemo. Za naprej vidimo dva vira za zagotovitev brezogljične energetike, eno je jedrska energija, drugo obnovljivi viri in prožnost. Ker je do začetka gradnje druge jedrske elektrarne (Jek2) še kar nekaj let, moramo do takrat na polno vlagati v obnovljive vire energije. Skupina GEN ima znanje na obeh področjih.
Kako sodelujete z vlado, katere predsednik in minister za okolje, podnebje in energijo prihajata iz Gen-I?
Z vlado in njenimi ustanovami sodelujemo na enak način kot vselej. Zelo aktivno sodelujemo pri postopkih različnih aktov, povezanih z našim področjem delovanja. Poleg tega smo vključeni tudi v krizne skupine, ki jih je nova vlada imenovala poleti za soočanje z izzivi, povezanimi z energetsko krizo.
Prepričanje, da je kriza že za nami, bi bilo zmotno, cene so na trikratniku dolgoletnega povprečja.
Se krizna skupina še srečuje, glede na to, da so se razmere vsaj nekoliko umirile?
Razmere so se umirile, a krizne skupine so še dejavne, niso še razpuščene. Tudi zato, ker smo še daleč od tega, da bi bila kriza mimo. Prepričanje, da je vse že za nami, bi bilo zmotno. Najprej zato, ker so cene na trikratniku cen dolgoletnega povprečja, kar dvomim, da lahko smatramo za novo normalo. Drugo je, da se še vedno lahko zgodijo nepredvideni dogodki, negotovosti, ki lahko krizo omilijo ali zaostrijo. Eden takih elementov je bilo zelo toplo vreme na začetku zime po vsej Evropi. Še vedno pa lahko pride do poslabšanja in močne ohladitve, ki bi dvignila porabo in povzročila porast cen na trgih. Drugi element je odjem. Odjemalci so se odzvali na krizo, odjem se je zmanjšal, tudi pri nas. Če bomo kar naenkrat vsi verjeli, da je kriza za nami in da lahko trošimo, kolikor želimo, spet ne bo dobro.
Trenutne razmere so sicer dobre, tudi za prihodnje mesece sem optimističen, a daleč od tega, da bi bilo vse mimo. Zato se morajo ukrepi za soočanje z energetsko krizo izvajati dalje. To so ukrepi za učinkovito rabo energije, ta je posebej v zadnjem letu končno dobila pravo veljavo in upam, da se bodo začele tudi ustrezne naložbe, drugo pa so naložbe v alternativne vire energije in nove tehnologije brezogljične energije, da zmanjšamo odvisnost od plina in ostalih fosilnih goriv.
Prejšnja vlada je bila po občutku bolj naklonjena projektu Jek2 kot sedanja. Kdaj bi Jek2 lahko začela delovati?
Nimam občutka, da bi bila ta vlada manj naklonjena projektu JEK2. O tem projektu se informiram od prevzema položaja direktorja. Kljub temu, da delujem v energetiki že 20 let in imam doktorat iz energetike, je ta projekt izjemno zahteven in kompleksen, nimam iluzije, da bom v enem mesecu vedel vse. Najprej sem želel dobiti informacijo o časovnici in kakšni so koraki pri izvedbi projekta. Ta časovnica kaže, da če gre vse po načrtu in nimamo zamikov, je mogoče JEK2 vključiti v omrežje konec leta 2035.
To je že zamik, najprej je bilo omenjeno, da bi lahko bila končana leta 2033, ko je predvidena ustavitev Teša.
Sam sem v zadnjih letih slišal veliko letnic. Tudi v okviru skupine SAZU, v kateri smo delali dolgoročne načrte za Slovenijo, je bila letnica dokončanja Jek2 zelo dinamična, se je premikala. Kot so mi sedaj sodelavci predstavili, je realen, a ambiciozen načrt leto 2035. Hkrati pa se čedalje bolj zavedam, da za uresničitev načrta še zdaleč ni vse odvisno od investitorja, družbe GEN. Državne ustanove imajo zelo pomembno vlogo, zato se zdaj trudimo, da skupaj z državo uskladimo proces odločanja, časovnico in pričakovanja. Le z roko v roko lahko izpeljemo ta zahtevni projekt.
Kdaj bi po tem načrtu morali dobiti gradbeno dovoljenje?
Pravnomočno gradbeno dovoljenje bi morali pridobiti leta 2030, nato bi stekla gradnja elektrarne, ki je ocenjena na pet let.
Vaši sodelavci vztrajajo, da je mogoče jedrsko elektrarno s preizkušeno tehnologijo postaviti v petih letih. A to se malo zapleta, IEA je opozorila, da prihaja do ozkih grl v dobavi materialov.
Lahko pride tudi do ozkih grl pri dobavi opreme, kar je večja težava kot sama ozka grla za materiale. Energetska kriza in večja sprejemljivost jedrskih elektrarn lahko privede do povečanega povpraševanja po jedrskih tehnologijah in s tem do čakalnih vrst pri dobaviteljih opreme, kar lahko povzroči zamike v projektu.
Tehnološka oprema Teša 6 je bila dražje zlasti zaradi čakalnih vrst, kakšno tveganje je to?
Upam, da nas je projekt Teš 6 vse veliko naučil, da teh napak ne bomo ponavljali. Ne bi pa enačil projekta Jek2 s Tešem 6. Tveganje, da bo prišlo do podaljšanja rokov dobav, še ne zaznavamo, sicer bi to upoštevali pri časovnici. K sreči imamo na tem projektu v Sloveniji že veliko narejenega, zato moramo s projektom pospešeno naprej. Tudi časovnica za 2035 predvideva, da delamo s polno paro dalje.
Se dela?
Na GEN ekipe delajo že vrsto let. Trenutno teče več vzporednih aktivnosti, pri čemer je najpomembnejša umestitev projekta v državni prostorski načrt. Postopek se bo po napovedi začel takoj, ko bo novelirana Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki mora predvideti takšen objekt, da je prostorski načrt sploh mogoče izdelati. Ker gre za zelo kompleksen projekt, je nujno, da z državnimi ustanovami delamo z roko v roki. Vsi ti postopki pa so šele podlaga za sprejemanje odločitev.
Če bo Kitajska začela tekmovati na trgu UZP z Evropo, se bodo cene začele dvigati.
Med temi je tudi referendum, ki ga je vlada prevzela od protestniških gibanj.
To je politična odločitev, politika mora povedati, na kakšen način bo to izpeljala. Če se bo odločila, da bo treba na referendum, si bomo prizadevali za transparentno in argumentirano razpravo.
Kakšna cena je predvidena za Jek2?
Z nekaterimi okvirnimi ocenami se je operiralo pred leti, zdaj pa smo v procesu, ko dobivamo konkretnejše informacije od potencialnih ponudnikov. V tej fazi bomo dobili tudi bolj konkretno informacijo o ceni. Ko bomo imeli konkretno ponudbeno ceno, bo treba preveriti ekonomsko upravičenost projekta, kar bo ključno za odločitev, ali gremo v projekt ali ne.
Bo tudi Jek2 zrasla v partnerstvu s katero drugo državo?
Nobena taka odločitev še ni sprejeta, zanimanje pa je izrazilo več tujih igralcev. Pri oblikovanju finančne konstrukcije projekta bomo preučili tudi možnosti partnerstev. Možnosti je več in partnerstva so zanimiva, tako z gledišča financiranja kot tudi nadzora nad izvajanjem.
Pa dnevna politika nima vpliva na poslovanje. V NEK bodo direktorja zamenjali z mlajšim iz družbe, kar se zdi za običajno energetsko družbo nepredstavljivo.
Drži. Meni se sicer zdi normalno, da mora prevladati meritokracija in strokovnost. V NEK je ta proces tekel že precej časa, znotraj družbe imajo program nasledstev. V procesu odločanja sem opravil pogovor z več kandidati. Na koncu smo prišli do skupne odločitve, da je Gorazd Pfeifer, zdaj vodja proizvodnje v NEK, najbolj primeren kandidat. Tak postopek bi bilo smotrno prenesti še drugam.
Kaj pa mali modularni reaktorji, bodo prišli na trg zaradi proizvodnje vodika ali ogrevanja ob proizvodnji elektrike za električno mobilnost v mestih?
Mali modularni reaktorji so nove, perspektivne tehnologije. Ravno zdaj poteka cel kup raziskav in intenziven razvoj na tem področju. Do določene mere ti reaktorji razrešujejo nekatere izzive, s katerimi so soočene klasične velike elektrarne. Če gremo v modularnost, bi lahko z množično proizvodnjo dosegli večjo standardizacijo in ekonomijo obsega. Ideja zadaj je mamljiva in dobra, razvoj bo gotovo obrodil sadove, so pa te tehnologije še vedno v razvoju, nimamo še reaktorjev, ki bi bili komercialno razpoložljivi, niso še certificirani. Prvi bodo v obratovanju konec tega desetletja ali v začetku prihodnjega desetletja. Tem tehnologijam bomo sledili in preučevali možnosti uporabe na energetskih lokacijah v Sloveniji.
Kakšna bo energetika v Sloveniji leta 2030?
Do 2030 ni nejasnosti, to izhaja tudi iz vseh raziskav. Do 2030 bomo šli v postopno opuščanje premoga in maksimalno gradnjo obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, a tudi vetrnic in hidroelektrarn. V določenih diskusijah pred dvema letoma smo razmišljali tudi o plinskih tehnologijah, ki pa so zdaj zaradi evidentnih razlogov manj privlačne. Gotovo investicije v plinske elektrarne ne bodo šle naprej s tako hitrostjo, kot je bilo predvideno pred invazijo Rusije na Ukrajino, kar pa ne pomeni, da se bodo popolnoma ustavile. Če ne bomo močno povečali naložb v obnovljive vire, se bo uvozna odvisnost Slovenije samo povečevala, to pa je za slovensko gospodarstvo in nacionalno varnost zelo slabo.
Spodbude so primerne?
Pri spodbudah je vedno križ, ker so umetna tvorba, ki vpliva na trg. Doziranje spodbud je zelo filigransko opravilo, ki mora biti opravljeno razumno. Zdaj so spodbude usmerjene tudi v hranilnike energije, kar pa je smiselno.
Po več letih vztrajnega padanja cen so se te tehnologije letos podražile.
Dve stvari sta se združili. Konjunktura po covidu je prinesla rast povpraševanja po različnih materialih in delih. Druga stvar je energetska kriza, ki pa je povečala povpraševanje po obnovljivih virih energije in baterijah. Temu se je morala proizvodnja na globalni ravni prilagoditi, zato smo zdaj v obdobju, ko cene niso šle navzdol, kot smo navajeni, temveč so zrasle. Ocenjujem sicer, da je to prehoden pojav in da bodo cene s časom ponovno padale.
Tudi terminske cene za prihodnja leta kažejo trend upadanja, približale se bodo 100 evrom za megavatno uro.
Kakšne so razmere na trgu elektrike in plina in kako kaže za naprej?
Kar nas navdaja z optimizmom, je stanje zalog zemeljskega plina v skladiščih. Sredi januarja so bila skladišča napolnjena do 82 odstotkov, leto prej je bila napolnjenost skladišč v istem obdobju le 47-odstotna. Polnost skladišč in merjenje odjema kaže, da bomo zimo končali z nadpovprečno polnimi skladišči in da bo poleti izziv polnjenja skladišč manjši in obvladljiv. To pomeni višjo verjetnost, da bomo brez večjih pretresov preživeli še prihodnjo zimo. Pred to zimo so simulacije scenarijev z mrzlim vremenom kazale, da bi spomladi končali s skromno napolnjenimi skladišči, poleti pa bi imeli težave s polnjenjem, ker so dotoki plina zelo zmanjšani. Lani poleti je namreč v Evropo še pritekal tudi ruski plin. Projekcije za prihodnjo zimo so zdaj precej ugodnejše, kar se kaže tudi na trgu, cene padajo, padle so že takoj po novem letu. Trenutno smo na ravneh izpred ruske invazije na Ukrajino. To niti približno ne pomeni, da se bodo cene samo še zniževale. Če bi bil zadnji del zime nadpovprečno mrzel, če bi se odjem povečal, bi to pomenilo večje povpraševanje in cene lahko spet zrastejo.
Cenam plina skoraj vzporedno sledijo tudi cene elektrike.
Plinske elektrarne so mejne enote, glede na pravila delovanja trga v Evropi, je povezava cen plina in elektrike zelo močna, sploh v zadnjem letu.
Če računamo, da je utekočinjen zemeljski plin (UZP) z ladij vsaj za 30 odstotkov dražji, cene najbrž ne bodo padle.
Vsi ti vidiki so v terminske cene elektrike že vključeni. Na gibanje cen bo zelo vplivala tudi kitajska raba UZP. Kitajska lani ni bila tako agresivna pri nakupih UZP, tudi zaradi covida in ukrepov je bilo povpraševanje Kitajske nižje kot sicer. Če bi Kitajska začela tekmovati na trgu UZP z Evropo, se bodo cene začele dvigati. To bo vplivalo tako na cene plina kot na cene elektrike v Evropi.
Kako bi spremenili trg, tudi vi ste potrebovali zajetno jamstvo države za nakupe elektrike?
Mi smo potrebovali poroštva za nakup elektrike v času remonta NEK. Poroštva države smo uporabili za to, da smo najeli za 100 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Od tega smo 70 milijonov evrov že vrnili, preostanek pa bomo vrnili v prihodnjih mesecih. Druga stvar so spremembe trga, po katerih kliče energetska kriza. Z raziskovanjem trga sem se začel ukvarjati v času doktorata pred 25 leti in že takrat, ko so se trgi v Evropi in svetu začeli odpirati, smo zaznali, da ta model trga daje zelo dobre kratkoročne signale, ne daje pa ustreznih dolgoročnih signalov, ki so nujni za naložbe v energetiko. Tudi zato so bile v preteklih letih cene tako nizke, na trenutke celo negativne.
To je bila posledica subvencij ali česa drugega?
Ne, to je posledica dejstva, da elektrike ne moremo shraniti. V določenih trenutkih ponudba preseže povpraševanje, elektrike pa ne moreš spustiti kar v zrak, včasih je treba komu plačati, da jo porabi. Te negativne cene niso napaka, so posledica fizikalne lastnosti elektrike. Težava pa je, da trg ne daje jasnih dolgoročnih signalov, tudi terminski trg vidi le tri, mogoče pet let naprej. Investitorji v elektrarne potrebujemo stabilnejša zagotovila ali garancije za naprave, ki imajo življenjsko dobo 20, 30 ali celo 50 in več let. Za to trg nima pravega odgovora in zato pričakujem, da se bodo zgodile določene spremembe, ki bodo v korist investitorjem, da bodo dejavneje investirali v nove proizvodne vire, in odjemalcem, ki bodo imeli stabilnejše, dolgoročne cene. Na področju obnovljivih virov že uporabljajo pogodbe med proizvajalci in odjemalci, ki so dolgoročnejše, in obema, tako proizvajalcu kot odjemalcem omogočajo večjo varnost in dolgoročno oskrbo. Tudi EU kaže podporo razvoju tega dela trga.
Sedanje cene spodbujajo naložbe in tudi varčevanje. So primerne?
Trenutna raven cen je približno trikratnik cen dolgoročnega povprečja, moja skromna ocena je, da smo še previsoko. Predvsem zato, ker je to višje kot so cene v drugih delih sveta, kar postavlja Evropo v nekonkurenčen položaj. Drugi razlog je to, da so te cene višje kot lastne cene novih virov energije. Tudi terminske cene za prihodnja leta kažejo trend upada, približale se bodo 100 evrom na megavatno uro, kar je dolgoročno vzdržna cena.
To pa je pod ceno elektrike iz nekaterih novih jedrskih elektrarn.
Lastna cena novih jedrskih elektrarn je zelo odvisna od stroškov financiranja. Ampak cena, ki jo je jamčila Velika Britanija za nuklearko Hinkley Point, je bila le nekoliko višja kot 100 evrov. Jedrska energija je komercialno dostopna torej že na tej ravni, vetrne in sončne elektrarne so seveda nižje, a je tudi elektrika, ki jo pridobimo iz teh elektrarn, vredna manj kot pasovna energija, ki jo daje jedrska elektrarna, zato je 100 evrov ustrezna raven cene elektrike.
