Nad debelost otrok z bolj uravnoteženo prehrano
Debelost – kronična bolezen sodobnega časa
Pri debelosti gre za čezmerno kopičenje maščobe v telesu. Ta je največkrat rezultat prevelikega energijskega vnosa (neprimeren izbor in količina hrane) in premajhne porabe energije (pomanjkanje gibanja). Na nastanek pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer genetika.
V otroštvu se čezmerna telesna masa in debelost določita na podlagi otrokove višine in teže oziroma izračuna indeksa telesne mase (ITM), ki se prilagodi v skladu z normami glede na otrokovo starost in spol. Indeks telesne mase med 85. in 94. percentilom opredeli 'čezmerno telesno maso', medtem ko indeks telesne mase, ki se uvršča v 95. percentil ali višje, opredeljuje 'debelost'.
Po podatkih SLOfita je bilo v Sloveniji v letu 2021 čezmerno težkih 20,5 % fantov in 18,9 % deklet, 9,9 % fantov in 8,1 % deklet pa je imelo opredeljeno debelost. Poročilo SLOfita za leto 2022 nakazuje, da se trend počasi umirja in vrača v obdobje pred pojavom koronavirusa. Tako so v letu 2022 zabeležili 18,2 % čezmerno težkih fantov in 16,7 % deklet ter 6,2 % fantov in 4,7 % deklet, ki so predebeli.*
Med dejavniki tveganja tudi nezdrav način prehranjevanja
Na razvoj debelosti v otroški dobi vpliva več dejavnikov, med katerimi so spol, debelost staršev, sedeč način življenja in nezdravo prehranjevanje, ki vključuje redno uživanje živil z nizko vsebnostjo hranil in visoko vsebnostjo nasičenih maščob ter redno uživanje sladkanih pijač.
Pri debelosti gre za kompleksno bolezensko stanje, za zdravljenje katerega je potreben multidisciplinaren pristop. Z načrtovanjem zdravega in aktivnega življenjskega sloga in aktivnega vključevanja staršev je mogoče razvoj debelosti preprečiti.
Vsaj ena ura gibanja dnevno
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi se otroci za bolj zdrav življenjski slog intenzivno ali zmerno gibali vsaj 60 minut dnevno.** V ta čas so vključene tudi igra, igre v naravi, športna vzgoja v šoli in zunajšolske športne dejavnosti.
K temu lahko veliko pripomorete tudi starši. Ura zmerno hitrega sprehoda dnevno, vsakodnevna hoja po stopnicah in vožnja s kolesom namesto z avtomobilom bo veliko prispevala k večji količini gibanja. Skrajšajte pa tudi čas, ki ga otroci preživijo pred računalniškimi in TV-zasloni.
Dobre prehranjevalne navade se začnejo doma
Starši so zgled otrokom. Način prehranjevanja mame in očeta močno vpliva na dinamiko prehranjevanja celotne družine. Zato naj bodo obroki redni in zmerni, prehrana pa čim bolj pestra, lokalna in sezonska.
Dan začnite z zajtrkom, saj redno zajtrkovanje uravnava apetit skozi ves dan. Otroci naj bi pojedli pet obrokov dnevno – tri glavne obroke in dve malici –, sestavljenih iz različnih skupin živil.
V obroke redno vključujte škrobna živila, bogata s prehransko vlaknino, kot so polnovredna žita in kaše, polnozrnati, rženi, ajdov, ovseni kruh, polnozrnate testenine, neoluščen in basmati riž. Vsebujejo naj tudi beljakovinska živila, kot so stročnice, mlečni izdelki, jajca in pusto meso. Enkrat do dvakrat tedensko naj bodo na jedilniku kakovostne morske ribe, kot so sardela, sardon, skuša, losos. Polovico krožnika naj zaseda zelenjava, sadje pa si privoščite vsak dan, vendar ne več kot dva sadeža dnevno. Otroci naj pijejo vodo, mineralno vodo ali nesladkan čaj. Pomembno pa je tudi, da omejite vnos nasičenih in transmaščob, soli in dodanih sladkorjev.
Omejite vnos sladkorja
Večina slovenskih otrok dnevno zaužije več sladkorja, kot je priporočljivo, kar lahko vodi v čezmerno naraščanje telesne teže. To se iz otroštva lahko prenese v najstniška leta in pozneje tudi v odraslo dobo. Zato SZO svetuje, da otrokom omejite dnevni vnos prostih sladkorjev pod 5 % dnevnega vnosa energije.***
Sladkarije lahko ponudite otroku na primer le po kosilu ali mu namesto njih postrežete sadje. Najboljše so domače sladice, saj lahko pri pripravi zmanjšate količino dodanega sladkorja in maščob. Če za pripravo sladic nimate časa, je dobra alternativa tudi temna čokolada. Otroku ponudite naravne sokove, nesladkane čaje in seveda vodo, ki ji lahko dodate tudi nekaj kapljic naravnega soka (na primer iz pomaranče, limone, malin …).
Bio izdelki, prilagojeni prehranskim potrebam otrok
V Sparu spodbujajo zdrav življenjski slog in uravnoteženo prehrano, zato v skladu s svojo vizijo znižujejo vsebnost sladkorja in soli v svojih izdelkih. V sodelovanju s priznanimi strokovnjaki pa so skrbno preverili in na podlagi nacionalno prilagojenih prehranskih smernic SZO**** izbrali bio izdelke, ki so prilagojeni prehranskim potrebam otrok. Najdete jih pod oznako 'Dobro za naše otroke'.
Prednosti teh izdelkov iz ekološke pridelave so, da vsebujejo le naravno prisotne sladkorje ter ne vsebujejo palmovega olja in sladil. Vsebnosti maščob, soli ali drugih snovi v izdelkih pa so skladne s kriteriji nacionalno prilagojenih prehranskih smernic SZO****. V Sparovi ponudbi bio izdelkov za otroke boste zagotovo našli tudi takšne, ki jih bodo radi jedli celo izbirčni otroci. Ponudite pa jim jih lahko za zajtrk, malico ali večerjo.
*Vir: SLOfit na https://www.slofit.org/
** Vir: SZO na https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity
*** Vir: Prehrana.si - članek Največ sladkorjev zaužijemo s sladkimi pijačami in slaščicami na https://www.prehrana.si/clanek/481-najvec-sladkorjev-zauzijemo-s-sladkimi-pijacami-in-slascicami
****Vir: SZO - Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, 2016
Naročnik oglasne vsebine je SPAR Slovenija
