Vizijo zdravstva prihodnosti lahko uresničimo že zdaj
Slovenski zdravstveni sistem je tako kot številni drugi evropski star več kot 50 let. V tem času se lahko pohvali s kar nekaj osupljivimi dosežki, vendar vse večje zahteve in pritiski zaradi starajočega se prebivalstva, kroničnih bolezni in napredka zdravstvenih tehnologij zahtevajo, da se združimo in zagotovimo, da bo sistem dobro pripravljen tudi na prihodnjih 50 let, je v intervjuju povedala Eva McLellan, generalna direktorica družbe Roche Slovenija.
Vse zainteresirane strani imamo izjemno priložnost, še pravi sogovornica, da skupaj ustvarimo okolje, ki bo zmoglo odgovoriti na potrebe ljudi. »V podjetju Roche sodelujemo s partnerji iz celotnega ekosistema, od novoustanovljenih biotehnoloških podjetij, industrije do akademskih krogov, vlade in civilne družbe, da bi se znali in zmogli ustrezno spopadati z izzivi, s katerimi se zdaj zdravstvo,« je še dodala Eva McLellan.
Vodenje slovenske podružnice ene največjih farmacevtskih družb na svetu je prevzela lani in vodi jo prav v času, ko se dogajajo zelo velike, pravzaprav tektonske spremembe tako v medicini kot širši družbi. Z njo smo se pogovarjali tudi o tem, kako vidi slovensko zdravstvo, predvsem pa o možnostih za napredek, ki jih omogoča pospešeno uvajanje novih tehnologij, umetne inteligence in digitalne transformacije.
Vzdržnost zdravstvenega sistema je velik izziv tudi za države, v katerih je bil do zdaj tradicionalno stabilen, gospodarstvo pa močno. Ob skokovitem razvoju farmacevtske industrije zdravljenje postaja vse bolj sofisticirano, personalizirano in tudi vse dražje. Kaj bo treba narediti, da bomo lahko vsi še naprej prejemali diagnostiko in zdravljenje, ki in ko ga bomo potrebovali, ne da bi se zdravstveni sistem(i) preprosto rečeno zrušil(i)?
Kot inovativno farmacevtsko podjetje imamo nalogo razvijati zdravila in diagnostiko, ki zagotavljajo koristi za bolnike, zdravstveni sistem in družbo kot celoto. Toda naše delo se ne konča z razvojem medicine. Za nas je najpomembneje, da lahko ponudimo svoje široko in raznovrstno znanje. Prav zato tesno sodelujemo z vsemi deležniki v zdravstvu, ki so v Sloveniji. Poskušamo jim zagotoviti dokaze in podatke, ki jih potrebujejo za sprejemanje pomembnih odločitev. Z njimi sodelujemo tudi pri razvoju in vzpostavljanju novih, fleksibilnih plačilnih modelov, ki bodo zagotovili, da bo čim več ljudi v Sloveniji lahko koristilo večino inovativnih zdravil, ne da bi bila ogrožena finančna vzdržnost sistema.
Če pogledamo širše, moramo kot pomemben član celotnega zdravstvenega ekosistema tesno sodelovati z vsemi deležniki, da bi povečali učinkovitost in odpravili nepotrebne finančne izdatke v sistemu. To počnemo predvsem z vlaganjem v digitalna orodja in tehnologije, ki bodo zmanjšale administrativno breme naših zdravstvenih delavcev, z zagotavljanjem izvajanja in uporabe zgodnjih presejalnih programov, z diagnosticiranjem bolnikov v najzgodnejših možnih stadijih bolezni in zagotavljanjem, da z uporabo ciljno usmerjenih zdravil – kjer je to mogoče in primerno –, vsak bolnik dobi ob pravem času tisto zdravilo, ki ga potrebuje glede na svojo diagnozo.
V enem svojih predhodnih intervjujev ste rekli, da je treba na zdravstvene sisteme in denar, ki ga vlagamo vanje, gledati kot na naložbo, ne kot strošek. Zakaj?
Naložbe v zdravje so gospodarski imperativ in ključna je preventiva. Prav zato so inovacije v zdravstvu zelo pomembne. Zdravila, ki jih razvijamo in dajemo na trg, imajo številne prednosti, ki lahko pomembno spremenijo življenje ljudi, ki jih jemljejo, a tudi življenje njihovih negovalcev, lečečih klinikov in družbe kot celote. Za ljudi, ki so sposobni učinkovito upravljati svoje zdravje, je manj verjetno, da bodo odvisni od drugih, najpogosteje družinskih članov, ki si morajo velikokrat vzeti dopust ali celo opustiti svoje delo, da lahko skrbijo zanje. Pomeni tudi, da bodo bolj verjetno lahko delali in manj časa preživeli v bolnišnici ali koristili katere druge vire zdravstvene oskrbe. Vse to pomaga zniževati skupne stroške v zdravstvu. Zagotovljen dostop do hitre in zgodnje diagnoze ter zdravljenja je pomemben del naložb v zdravje ljudi, širše gospodarstvo in družbo kot celoto.
Imate morda podatek o tem, koliko na račun slabšega zdravja izgubimo?
Po podatkih analize iz leta 2021, ki jo je opravil McKinsey & Company, slabo zdravstveno stanje stane Evropo povprečno približno 2,5 bilijona evrov oziroma 15 odstotkov BDP na leto oziroma malo manj kot pet tisoč evrov na prebivalca. V prihodnjih dveh desetletjih bi zdravstveno breme lahko znižali za približno 30 odstotkov, a le s pravočasnimi in doslednejšimi intervencijami, ki jih že imamo na voljo. Tridesetodstotno znižanje pričakovanega bremena bolezni bi zelo izboljšalo splošno raven zdravja. To v resnici pomeni, da bi bil povprečen 65-letnik v Evropi leta 2040 lahko tako zdrav kot sedanji 55-letnik in da bi do leta 2040 preživelo 11 milijonov ljudi več.
Poudarjate pomen sodelovanja vseh deležnikov v zdravstvenem sistemu. Zakaj se vam to zdi tako pomembno?
Sistem zdravstvenega varstva mora temeljiti na sodelovanju različnih deležnikov, saj tako zagotovimo njegovo učinkovitost in trajnost. To sodelovanje nam omogoča, da prispevamo k izboljšanju splošnih rezultatov v zdravstvu. Samo tako lahko ustvarimo bolj integriran in na bolnika osredotočen zdravstveni ekosistem, od katerega bomo imeli koristi vsi, celotna družba. Roche Slovenija je na začetku letošnjega leta opravil obsežne intervjuje z 18 ključnimi deležniki v slovenskem zdravstvenem ekosistemu, vključno z društvi bolnikov, zdravstvenimi delavci, vladnimi institucijami, akademsko sfero in neodvisnimi svetovalci. S temi intervjuji smo pridobili neprecenljiv vpogled v sedanje stanje in potencial slovenskega zdravstva. Nastal je dokument z naslovom Trajnostni in na podatkih temelječ zdravstveni sistem, ki bo odgovoril na potrebe Slovencev. V rokah imamo poglobljen razmislek deležnikov in njihov pogled na sedanje stanje in možnosti za v prihodnje.
Kateri so ključni deli tega dokumenta?
Dokument opredeljuje štiri glavne teme: vizijo zdravstva, zagotavljanje, da zdravstveni sistem izpolnjuje potrebe prebivalstva, poziv k vodenju rešitev in gradnji sistemov. Ponuja rešitve, o katerih so se strinjali tudi ključni deležniki v zdravstvu, da so potrebne za zdravstveni sistem.
Zdi se, da je pri sodelovanju deležnikov bolnik pogosto na zadnjem mestu ali celo izpuščen.
Kar nas zadeva, je zelo jasno: bolnik je v središču vsega, kar počnemo. Zelo sem navdušena nad kakovostjo in odmevnostjo delovanja številnih društev bolnikov v Sloveniji, ki uživajo velik ugled tudi v tujini. Pozorno poslušamo, kaj nam pripovedujejo, in sodelujemo z več društvi, saj želimo razumeti, kaj je zanje in za bolnike, ki jih zastopajo, najpomembnejše. Tako smo, na primer, po pogovorih z ljudmi, ki živijo z multiplo sklerozo, z društvom Spoznajmo multiplo sklerozo, vzpostavili sodelovanje s študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ti so poiskali zares zanimive in koristne rešitve, ki bodo bolnikom močno olajšale vsakodnevno življenje. Ponudili so, denimo, rešitve, kako lažje držati jedilni pribor in nož, se premikati ali si nadeti nakit ter se naličiti. Če vemo, da je večina bolnikov z multiplo sklerozo žensk, mlajših od 40 let, take stvari pomenijo res veliko. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v končni cilj, to pa pomeni na različne načine izboljšati bolnikovo življenje.
Tu se tudi dotaknemo pomena in vloge tehnologije. Kje vidite njeno najpomembnejšo vlogo v zdravstvu v zadnjem desetletju?
Tehnologije, kot sta umetna inteligenca in digitalni monitoring, so ključne pri napovedovanju, preprečevanju in obvladovanju bolezni. Zbiranje širokega nabora podatkov omogoča pomemben vpogled v to, kako se ljudje odzivajo na določeno zdravljenje, kaj vpliva na stopnjo odziva in kako bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja. Uporabimo lahko digitalna orodja, kot so telemedicina in oskrba na daljavo, s čimer zdravstveno oskrbo lahko naredimo dostopnejšo in jo omogočimo tudi na domu.
Bolnik je v središču vsega, kar počnemo. Zelo sem navdušena nad kakovostjo in odmevnostjo delovanja številnih društev bolnikov v Sloveniji, ki uživajo velik ugled tudi v tujini.
Naj omenim še zelo konkreten primer uporabe tehnologije: v Sloveniji, na primer, na področju oftalmologije razvijamo digitalne zdravstvene rešitve za boljše odkrivanje in spremljanje napredovanja bolezni. Razvijamo pa tudi orodja za umetno inteligenco in strojno učenje, s katerimi bomo lahko analizirali ogromen nabor podatkov ter tako lažje napovedovali, kakšen bo odziv na zdravljenje in napredovanje pri posameznih boleznih.
Digitalizacija v zdravstvu je že nekaj časa zelo aktualna tema. Katere so najočitnejše izboljšave, ki jih lahko pričakujemo z njim v primerjavi s sedanjim stanjem?
Najprej naj poudarim, da moramo razlikovati med digitalizacijo in digitalno transformacijo. Mislim, da digitalizacija tistih delov sistema, ki ne delujejo dobro, ni smiselna. Najprej moramo analizirati strukturo in procese, narediti potrebne modifikacije in šele nato digitalizirati sistem. Ta analiza je nujna in nekaj, kar pomagamo usklajevati z našim delom z deležniki v okviru našega projekta preoblikovanja zdravstvenega ekosistema v Sloveniji. Del tega vključuje tudi uporabo digitalnih zdravstvenih rešitev, posledica česar bo nekaj res dobrih ter pomembnih izboljšav za bolnike in zdravstveni sistem. Če bo to izvedeno dobro, bo prineslo številne prednosti, izboljšali bomo klinično odločanje in koordinacijo oskrbe ter bolje upravljali vire. Vse to bo pripomoglo k izboljšanju rezultatov celotne zdravstvene obravnave.
Pogosto opozarjate na pomembnost zbiranja zdravstvenih podatkov. V čem je njihova moč in obet za boljše zdravstvene rešitve?
V zvezi z zbiranjem zdravstvenih podatkov se pogosto omenja več kot uspešen finski model, vendar je v našem okolju stopnja zaupanja precej nižja. Ljudje se bojijo, da bodo njihovi podatki zlorabljeni. Zdi se, da ljudje tehnologiji ne zaupajo prav radi ali pa se je celo malo bojijo. So njihovi strahovi upravičeni?
Razumem vse te občutke ljudi, ko je govor o novih tehnologijah, a če delujemo odgovorno – kot so to storili na Finskem – in uvedemo prave varnostne zaščitne ukrepe, lahko z uporabo naših zdravstvenih podatkov veliko več pridobimo, kot izgubimo. Upam si celo tako daleč v svojih razmišljanjih, da trdim, da bo naše zdravje ogroženo, če ne bomo začeli bolj uporabljati zdravstvenih podatkov. Seveda pa poudarjam še enkrat, da je nujno treba zagotoviti jasno zakonodajo tako na lokalni ravni kot na ravni EU.
Roche je podjetje, ki je močno usmerjeno v inovacije, raziskave in razvoj. Kaj pričakujete od umetne inteligence, ki se zdaj nezadržno širi tudi v medicino?
Roche se je zelo hitro odzval na novo realnost, ki ji bo vladala umetna inteligenca, in ponosni smo, da imamo tudi najboljše izhodišče, da pridobimo indeks pripravljenosti na umetno inteligenco v farmacevtski industriji, ki ga meri CB Insights. Umetna inteligenca bi v medicini lahko močno pripomogla k izboljšanju in večji učinkovitosti zdravstvenega sistema. Je tudi zelo dragoceno orodje pri raziskovalnih in razvojnih dejavnostih. Umetna inteligenca je lahko v veliko pomoč pri diagnostiki. Strojno učenje, denimo, bo pomagalo poiskati molekule, ki bi nam lahko pomagale pri zdravljenju tudi tistih bolezni, pri katerih zdaj še ne moremo veliko ponuditi. Možnosti je zares veliko, vsekakor pa menim, da je treba to področje tudi zelo natančno regulirati.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih petih do desetih letih? Kako bo takrat videti zemljevid zdravljenja?
Vključevanje umetne inteligence v zdravstvo bo imelo močan vpliv na celotno zdravstveno oskrbo. Prepričana sem, da bomo prav zaradi umetne inteligence lahko naredili velike korake k cenejšemu, bolj ciljno usmerjenemu in pravičnejšemu zdravstvu. Izboljšali bomo tudi klinične poti, avtomatizirane bodo repetitivne naloge v zdravstvu. Imeli bomo zdravstveni sistem, ki bo povezan in sposoben ljudem zagotoviti pravo oskrbo ob pravem času. Umetna inteligenca ni novost, vendar menim, da smo še zelo na začetku te zgodbe in vznemirljivo bo videti, kako bomo v prihodnjih letih izkoristili potencial umetne inteligence v zdravstvu. Trenutek, v katerem smo, me močno spominja na leto 2003, ko smo odkrili človeški genom. Sekvenciranje človeškega genoma je medicino poneslo na novo raven in menim, da bi integracija umetne inteligence medicino lahko spet dvignila na še višjo raven in odprla neslutene možnosti za napredek.
In če za konec še malo ostanemo v bližnji prihodnosti: prav zdaj skupaj z IEDC ustanavljate inštitut BILDAI (Blejski inštitut za vodenje v digitalizaciji in umetni inteligenci). Kaj je najpomembnejši namen tega inštituta?
Ponosni smo, da ustanavljamo ta inštitut. Cilj je ustvariti partnerstvo, ki bo z novimi izobraževalnimi in raziskovalnimi programi v prihodnjih letih krepilo zmogljivosti in vodilni položaj Slovenije na področju digitalne transformacije in umetne inteligence. Vse bolj postaja jasno, da bo le z vlaganjem v znanje na področju digitalne transformacije in umetne inteligence mogoč napredek v obravnavi bolnikov. Navdušeni smo, da bomo skupaj z IEDC vodili to pobudo, saj bo to partnerstvo tlakovalo pot k uspehu Slovenije na lokalni in globalni ravni. Inovativna naravnanost tega partnerstva bo verjetno pritegnila tudi strokovnjake za umetno inteligenco z vsega sveta, saj se Slovenija uveljavlja kot ena od vodilnih na tem področju.
