Ustvarjanje demenci prijaznih skupnosti

Veliko obeta ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za kakovost storitev in boljše poklicne kompetence.
Fotografija: Spominčica v Savskem naselju vsak delovni dan postavi Knjižnico pod krošnjami, kjer lahko vsakdo bere knjige in se pogovarja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Spominčica v Savskem naselju vsak delovni dan postavi Knjižnico pod krošnjami, kjer lahko vsakdo bere knjige in se pogovarja. FOTO: Leon Vidic/Delo

V Sloveniji po ocenah živi okoli 47.000 oseb z demenco, pri čemer prevladujejo osebe z alzheimerjevo demenco. Po dolgotrajnih prizadevanjih strokovne in laične javnosti je vlada julija sprejela nacionalno strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.

Cilj strategije je, da bodo osebe z demenco dolgo časa ostale vključene v družbo in v znano domače okolje. Prva strategija, ki je veljala od 2016 do 2020, je nastala na pobudo združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. Strategija bo spodbujala spoštovanje dostojanstva oseb z demenco, ozaveščanje javnosti za razvoj demenci prijaznih skupnosti, izobraževanje vseh poklicnih skupin na področju obvladovanja in preventive demence, sodobne raziskave o demenci in ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer. In s tem bo prispevala k zmanjševanju stigme, ki še vedno označuje to bolezen, med drugim pojasnjuje dr. Zdenka Čebašek - Travnik, specialistka psihiatrije in članica strokovnega sveta Spominčice.

image_alt
Za zdravje možganov, srca in ožilja pomembno tudi spanje

»Veliko si obetamo od ustanovitve nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji, kakovost storitev in izboljšanje poklicnih kompetenc izvajalcev v verigi oskrbe oseb z demenco, spodbujal in izvajal raziskovalno delo ter druge dejavnosti za obvladovanje demence.«

Demenca ni ena sama bolezen

Poznamo več vrst demence, ki jih nova mednarodna klasifikacija bolezni uvršča v poglavje Nevrokognitivne motnje, pri čemer razlikuje med blago nevrokognitivno motnjo in motnjami spomina, še pojasnjuje sogovornica. Motnje spomina (demence) razvršča po vzroku ali mestu nastanka (alzheimerjeva, možgansko žilna, z lewyjevimi telesci, frontotemporalna, povzročena s psihoaktivnimi snovmi) ter jih še dodatno razčleni glede na starost bolnika in potek bolezni. »Demenca torej ni ena sama bolezen, temveč bolj opis sprememb, ki doleti osebe z nevrokognitivnimi motnjami, ki na različne načine prizadenejo posameznikove kognitivne sposobnosti. Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Pomembno je, da oseba, ki opaža težave na področju kognicije, predvsem glede spomina, čim prej obišče zdravnika, ki bo po pregledu lahko ugotovil, ali gre za demenco, in priporočil nadaljnje ukrepe.«

Tri modre spominčice

Pomembno je preventivno ukrepanja in krepitev kognitivnih sposobnosti starejših, pravi Zdenka Čebašek - Travnik, specialistka psihiatrije in članica strokovnega sveta Spominčice. FOTO: Blaž Samec/Delo
Pomembno je preventivno ukrepanja in krepitev kognitivnih sposobnosti starejših, pravi Zdenka Čebašek - Travnik, specialistka psihiatrije in članica strokovnega sveta Spominčice. FOTO: Blaž Samec/Delo
K zmanjševanju stigme že zdaj veliko prispevajo demenci prijazne točke, kjer lahko vsakdo dobi informacije o tem, kaj je demenca in kako pomagati osebi, ki kaže znake demence ali se izgubi zunaj doma. »Prepoznamo jih po znaku treh modrih spominčic, ki je nameščen na vidnem mestu ob vhodu v zgradbe. To so lahko zdravstvene ustanove, upravne enote, centri za socialno delo, domovi za starejše, trgovska podjetja, banke in pošte ter drugi, ki izkažejo interes. Nastajajo na pobudo Združenja Spominčica in v Sloveniji jih bo kmalu 500, potrebovali pa bi jih še veliko več. Namenjene so temu, da osebe z demenco lahko čim dlje ob podpori svojcev in strokovnih služb živijo v svojem domačem okolju, kar lahko dosežemo z izobraževanjem in usposabljanjem ljudi v lokalnem okolju, kjer te osebe živijo.«

In kot še dodaja Zdenka Čebašek - Travnik, s tem nastaja mreža demenci prijaznih točk, ki jih je kot inovativno posebnost dobre prakse prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. V prihodnosti načrtujejo, da bi dobili tudi demenci prijazne občine in mesta in tako skupaj ustvarjali demenci prijazno družbo.

Delavnice Dejva mislit

Za preventivno ukrepanje in krepitev kognitivnih sposobnosti starejših ljudi so zasnovali tudi delavnice Dejva mislit, kjer rešujejo miselne naloge, uganke, računajo, igrajo spominske igre, se spominjajo starih filmov in pesmi. »V času pandemije covida-19 smo delavnice prilagodili spletnemu formatu, kar se je izkazalo kot dobro, saj je tudi takšna oblika delavnic mnogim predstavljala način druženja in zmanjšala občutek socialne izolacije. Po koncu pandemije smo ugotovili, da si ljudje želijo srečanj v živo in smo delavnice znova pripravili v fizičnem okolju. V sodelovanju z zavodom Divja misel pred našim sedežem v Savskem naselju vsak delovni dan postavimo Knjižnico pod krošnjami, kjer lahko mimoidoči pod krošnjami posedijo, prelistajo in berejo knjige in se pogovarjajo. To smo v poletnih mesecih izkoristili za nadgradnjo naših delavnic Dejva mislit

Druženje v naravi ima pomirjujoč in sproščujoč učinek, zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje. Zato so julija organizirali štiri delavnice, na katerih so vsebino prilagodili potrebam in željam udeležencev, ki so bili z njimi zelo zadovoljni. Osredotočili so se na spodbujanje socialnih interakcij z družabnimi igrami, ki krepijo kognitivne funkcije.

Različni projekti

V okviru Združenja Spominčica poteka več projektov, ki so namenjeni pomoči osebam z demenco in njihovim bližnjim (sorodnikom, prijateljem, sosedom). Poleg demenci prijaznih točk so najbolj znani dogodki Alzheimer cafe, ki potekajo po vsej Sloveniji v obliki neformalnih druženj, na katerih predstavniki Spominčice in strokovnjaki najprej predstavijo določeno tematiko o demencah, nato pa se s poslušalci pogovarjajo o reševanju čisto konkretnih težav.

image_alt
Z branjem do razumevanja in sočutja do oseb z demenco

Med novejšimi projekti je tudi Sincala, ki je nastal v okviru programa Erasmus plus, usmerja pa se v pomoč družinam, kjer živijo osebe z demenco. Projekt si prizadeva skozi pripovedovanje zgodb prepoznati čustvene obremenitve svojcev (neformalnih oskrbovalcev) in jih usmerjati v podporne dejavnosti. Pripravljene pa so tudi delavnice za formalne oskrbovalce, ki nudijo oskrbo na domu ali v domovih za starejše.

»Redno izvajanje teh delavnic se bo začelo v jeseni, število izvedb bo odvisno od povpraševanja v lokalnih okoljih. Posamezne delavnice se lahko udeleži do 30 ljudi. Za pomoč vsem, ki skrbijo za osebe z demenco, je pri Združenju Spominčica izšel nov priročnik Živeti z demenco doma, zainteresirani pa ga lahko dobijo na sedežu društva, kjer ob delavnikih deluje tudi svetovalna služba po telefonu ali na osebnih pogovorih,« še pojasnjuje Zdenka Čebašek - Travnik.

Preberite še:

Komentarji: