Agrokor blizu dogovoru kljub pritiskom ZDA?

Zagreb – »Po prihodu nove izredne uprave se je stanje dramatično spremenilo in pričakujemo, da bomo dogovor sklenili do konca meseca,« je v torek po sestanku s predsednico Kolindo Grabar Kitarović, premierom Andrejem Plenkovićem, dobavitelji in izrednim pooblaščencem izjavil namestnik predsednika uprave Sberbanke Maksim Poletajev, ki že od začetka osebno sodeluje pri kreditiranju Agrokorja.

Drugi človek državne Sberbanke, ki je Agrokorju odobrila posojila, vredna 1,4 milijarde evrov, obljublja, da njegova banka, ki bo skupaj z drugo rusko banko VTB predvidoma pridobila 46,5-odstoten lastniški delež, ne bo prodajala tega deleža, ampak bo »spodbujala rast in razvoj novega Agrokorja«. Poleg tega je zanikal govorice, da so z odkupom terjatev od lastnikov obveznic že pridobili večinski delež. Končne različice dogovora še niso uskladili, vendar je Poletajev povedal, da Agrokor namerava odkupiti njihovih 18 odstotkov delnic Mercatorja, da bi Sberbanka pridobila dodatni delež v novem Agrokorju.
Ameriški veleposlanik na Hrvaškem William Robert Kohorst je opozoril, da bi morali v Agrokorju »omejiti lastništvo na največ deset odstotkov, da bi se izognili posledicam slabe odločitve nekega posameznika ali skupine ter omejili glasovalne pravice lastnikov deležev«. To, da bi šlo za jasno kršitev ne samo načel svobodnega tržnega gospodarstva, ampak tudi hrvaških zakonov, njegove ekscelence Williama Roberta Kohorsta ne skrbi pretirano. Njegov cilj je preprečiti krepitev ruskega vpliva kjerkoli in kakorkoli.
 

Štirje scenariji razvoja dogodkov

Ameriški skladi, ki so odobrili posojilo »roll-up«, napovedujejo, da bodo za podaljšanje roka za vračilo posojila zahtevali 15-odstotne obresti. S takšnimi obrestmi ni mogoče poslovati, je priznal Poletajev, ki od vlade zahteva, naj vpliva na ameriška sklada Knighthead Capital Management in Monarch. Sedanje obresti znašajo 3,6 odstotka, toda tudi te so precej višje kot pri tekmecih. Toda zdaj, ko imata uradno podporo svoje države, ameriška sklada verjetno ne bosta pripravljena popuščati.
Rok za sklenitev dogovora se izteče 10. julija in na mizi so štirje scenariji razvoja dogodkov. Najmanj verjetno je, da se Sberbank odpove dogovoru, saj to takoj pomeni stečaj. Lahko se zgodi tudi to, da bodo Rusi privolili v dogovor z zelo visokimi obrestmi, vendar bi Agrokor spet končal v stečaju. Tretja možnost je podaljšanje lex Agrokorja. Pri vseh teh možnostih Rusom grozi izguba večinskega lastništva, zato se bodo najverjetneje strinjali z dogovorom, podaljšali posojilo ne glede na visoke obresti in nazadnje odkupili ves dolg ter pridobili večinsko lastništvo. Ekonomski analitik Damir Novotny je za Delo povedal, da je kljub ameriškim grožnjam »zelo verjetno, da bodo sklenili dogovor. Rusi bodo našli denar. Odločili so se vztrajati do konca. Zdaj imajo več kakor 45-odstoten lastniški delež, nameravajo pa pridobiti večinsko lastništvo,« je prepričan Novotny.
 

»Grobo vmešavanje v poslovanje«

Rusi so ameriška priporočila označili za »grobo vmešavanje v poslovanje« in zagrozili, da bodo onemogočili sklenitev dogovora, če bo kdo poskušal vsiliti diskriminatorske pogoje. Ameriška priporočila oziroma, bolje rečeno, grožnje je hrvaško državno vodstvo vedno resno obravnavalo, ne glede na to. Težava je, da Američani precej učinkoviteje onemogočajo ruske, kot pa uresničujejo lastne naložbe. Obljub resda ne manjka, saj tudi Kohorst pravi, »da ga ne bi presenetilo, če bi vlagatelji iz ZDA na tem področju prednjačili«. Toda številke so neizprosne. V zadnjih 22 letih so skupne neposredne ameriške naložbe na Hrvaškem znašale 138 milijonov evrov, Rusija pa je vložila 414 milijonov evrov. Američani zdaj najbolj zagovarjajo gradnjo terminala utekočinjenega zemeljskega plina na Krku, vendar zaradi negotovih ekonomskih koristi projekta vanj ne nameravajo vložiti niti centa. Medtem je kljub težavam ruski Lukoil prišel na Hrvaško, Gazprom s PPD razpošilja plin in nadzira poslovanje s plinom, Janaf preskrbuje rusko rafinerijo v Bosanskem Brodu, Crodux pa razpošilja naftne derivate iz ruske rafinerije v Pančevu. Rusi bodo s PPD gotovo zaradi vse večjih dolgov prevzeli tudi kutinsko Petrokemijo, največjega proizvajalca mineralnih gnojil na širšem območju. Prav Agrokor je največji porabnik izdelkov Petrokemije, zato si Rusi še bolj želijo prevzeti propadli koncern. »Rusi so tu, Američani pa samo govorijo,« ugotavlja ekonomski analitik Damir Novotny.