ATVP poziva k regulaciji kriptožetonov
Zbiranje sredstev z ICO je po mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) povezano z velikimi tveganji.
Odpri galerijo
Izdaja kriptožetonov se je tudi v Sloveniji zelo razmahnila. FOTO: Svet kapitala
Ljubljana – Zbiranje sredstev s prvo ponudbo kriptožetonov javnosti je po mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) povezano z velikimi in še ne povsem določljivimi tveganji. Eno od njih je odsotnost zakonodajne ureditve, to pa ne omogoča ustrezne pravne varnosti ne vlagateljem ne izdajateljem žetonov.
ATVP je do teh sklepov prišla na podlagi zbranih pripomb na njen posvetovalni dokument iz začetka tega leta, v katerem je ugotavljala, da se je dejavnost prve ponudbe kriptožetonov javnosti (Initial Coin Offering, ICO) izjemno razmahnila ter pritegnila medijsko pozornost in pozornost regulatorjev finančnih trgov v Evropi in širše. Tudi v Sloveniji oziroma iz Slovenije je bilo izvedenih kar nekaj postopkov ICO, prav tako se povečuje obseg sredstev zbranih prek ICO. Ti v mnogih državah skupaj s Slovenijo zdaj niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Posledično vlagatelji v te sheme nimajo nobenih zagotovil, podobnih tistim, ki veljajo za prve ponudbe vrednostnih papirjev na reguliranih finančnih trgih, je agencija zapisala v danes objavljenih stališčih.
Poleg odsotnosti zakonodajne ureditve v dokumentu med tveganja, ki jih predstavlja prodaja kriptožetonov, uvršča še pomanjkanje verodostojnih informacij, veliko tveganje izgube vloženih sredstev ter nestanovitnost cen in nizko likvidnost.
Agencija opozarja, da so informacije, ki so v zvezi s tem na voljo vlagateljem, v večini primerov nerevidirane, nepopolne, neuravnotežene ali celo zavajajoče. Običajno je poudarek na potencialnih koristih, medtem ko so tveganja predstavljena samo na kratko. Dokumentacija je pogosto tehnična in običajnemu vlagatelju ni lahko razumljiva. Posledično vlagatelji ne morejo razumeti tveganj, ki jih prevzemajo, zato naložba pogosto ne ustreza njihovim potrebam.
ICO so praviloma namenjeni financiranju projektov v njihovih zelo zgodnjih fazah, takšne naložbe pa imajo po svoji naravi veliko tveganje za neuspeh. Veliko izdanih žetonov nima notranje vrednosti – razen možnosti, da jih imetniki uporabljajo za dostop do storitve ali izdelka, ki naj bi ga razvil izdajatelj.
Zaradi številnih novih izzivov in nerešenih vprašanj, ki se pojavljajo ob uporabi novih načinov financiranja z žetoni, se zdi ATVP nujen celovit pristop zakonodajalca, ki naj v celoti uredi poslovanje z žetoni. Ker gre za pojav in instrumente, ki se močno razlikujejo od obstoječih finančnih instrumentov na trgu ter postavljajo veliko novih izzivov in vprašanj, naj bo ureditev ločena, a primerljiva in skladna z enakimi načeli, kot veljajo na področju finančnih instrumentov. Pri tem ATVP meni, da ni razloga za razlikovanje med naložbenimi in uporabniškimi žetoni, saj načeloma zasledujejo isti ekonomski namen.
Pri prodaji kriptožetonov gre za izrazito čezmejni pojav. Zato sprejem lokalne zakonodaje, ki bi bila uporabljiva zgolj na domačem trgu, udeležencem ne bi zagotavljal ustrezne varnosti in razmer ne bo ustrezno uredil. Potrebna je torej ureditev, ki bo uvedla evropski potni list po že uveljavljenem zgledu drugih področij finančne zakonodaje, je še zapisala ATVP.
ATVP je do teh sklepov prišla na podlagi zbranih pripomb na njen posvetovalni dokument iz začetka tega leta, v katerem je ugotavljala, da se je dejavnost prve ponudbe kriptožetonov javnosti (Initial Coin Offering, ICO) izjemno razmahnila ter pritegnila medijsko pozornost in pozornost regulatorjev finančnih trgov v Evropi in širše. Tudi v Sloveniji oziroma iz Slovenije je bilo izvedenih kar nekaj postopkov ICO, prav tako se povečuje obseg sredstev zbranih prek ICO. Ti v mnogih državah skupaj s Slovenijo zdaj niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Posledično vlagatelji v te sheme nimajo nobenih zagotovil, podobnih tistim, ki veljajo za prve ponudbe vrednostnih papirjev na reguliranih finančnih trgih, je agencija zapisala v danes objavljenih stališčih.
Veliko tveganje
Poleg odsotnosti zakonodajne ureditve v dokumentu med tveganja, ki jih predstavlja prodaja kriptožetonov, uvršča še pomanjkanje verodostojnih informacij, veliko tveganje izgube vloženih sredstev ter nestanovitnost cen in nizko likvidnost.
Agencija opozarja, da so informacije, ki so v zvezi s tem na voljo vlagateljem, v večini primerov nerevidirane, nepopolne, neuravnotežene ali celo zavajajoče. Običajno je poudarek na potencialnih koristih, medtem ko so tveganja predstavljena samo na kratko. Dokumentacija je pogosto tehnična in običajnemu vlagatelju ni lahko razumljiva. Posledično vlagatelji ne morejo razumeti tveganj, ki jih prevzemajo, zato naložba pogosto ne ustreza njihovim potrebam.
ICO so praviloma namenjeni financiranju projektov v njihovih zelo zgodnjih fazah, takšne naložbe pa imajo po svoji naravi veliko tveganje za neuspeh. Veliko izdanih žetonov nima notranje vrednosti – razen možnosti, da jih imetniki uporabljajo za dostop do storitve ali izdelka, ki naj bi ga razvil izdajatelj.
Nujen celovit pristop
Zaradi številnih novih izzivov in nerešenih vprašanj, ki se pojavljajo ob uporabi novih načinov financiranja z žetoni, se zdi ATVP nujen celovit pristop zakonodajalca, ki naj v celoti uredi poslovanje z žetoni. Ker gre za pojav in instrumente, ki se močno razlikujejo od obstoječih finančnih instrumentov na trgu ter postavljajo veliko novih izzivov in vprašanj, naj bo ureditev ločena, a primerljiva in skladna z enakimi načeli, kot veljajo na področju finančnih instrumentov. Pri tem ATVP meni, da ni razloga za razlikovanje med naložbenimi in uporabniškimi žetoni, saj načeloma zasledujejo isti ekonomski namen.
Pri prodaji kriptožetonov gre za izrazito čezmejni pojav. Zato sprejem lokalne zakonodaje, ki bi bila uporabljiva zgolj na domačem trgu, udeležencem ne bi zagotavljal ustrezne varnosti in razmer ne bo ustrezno uredil. Potrebna je torej ureditev, ki bo uvedla evropski potni list po že uveljavljenem zgledu drugih področij finančne zakonodaje, je še zapisala ATVP.
