BDP v prvem četrtletju s 4,6-odstotno rastjo
Gospodarsko rast poganja domača potrošnja. Uvoz je rastel hitreje od izvoza.
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images/iStockphoto
Ljubljana – Slovenska gospodarska rast je po ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ponovno opazno presegla rast v EU. »Umiritev aktivnosti in nekoliko nižja pričakovanja v naših trgovinskih partnericah so upočasnili rast izvoza, medtem ko domača potrošnja ohranja visoke rasti,« so navedli.
Se je pa rast upočasnila glede na močno predhodno četrtletje, kar je posledica umiritve tujega povpraševanja in vpliva neugodnih vremenskih vplivov na gradbeništvo. »Po rekordno visoki rasti gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta smo v Umarju ob pripravi Pomladanske napovedi predvideli umirjanje, zato še vedno pričakujemo, da se bo letošnja gospodarska rast gibala okoli petih odstotkov,« so dodali.
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za pet odstotkov, je objavil statistični urad.
Na uradu so poudarili hitro rast domače potrošnje. Ta se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečala za 5,3 odstotka, to je 0,8 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in enaka medletna rast kot v prvem lanskem četrtletju. Gre za največje število po letu 2008.
Od glavnih komponent domače potrošnje, to je zasebne in državne potrošnje ter investicij, so se opazneje povečale bruto investicije. Te so se povečale za 14,7 odstotka, to je sedem odstotnih točk več kot v zadnjem planskem četrtletju in 0,5 odstotne točke več kot v prvem trimesečju lani. K hitri rasti bruto investicij so po pojasnilih statistikov opazneje prispevale spremembe zalog oziroma njihovo povečanje. Te so k skupni rasti BDP tokrat prispevale 1,3 odstotne točke.
Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, kar je približno za toliko kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.
Saldo menjave s tujino je tokrat negativno vplival na rast BDP, saj jo je znižal za 0,2 odstotne točke. Uvoz je namreč rasel hitreje od izvoza. Uvoz se je povečal za 8,7 odstotka, izvoz pa za 7,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je saldo zunanje trgovine k rasti prispeval 1,7 odstotne točke, v prvem četrtletju 2017 pa 0,2 odstotne točke.
Gospodarska dinamika v začetku novega leta se je tako pričakovano nekoliko umirila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč realna rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem predlani pri šestih odstotkih. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtletni primerjavi po popravljenih podatkih zvišal za 1,9 odstotka, v medletni pa za 6,0 odstotka.
Se je pa rast upočasnila glede na močno predhodno četrtletje, kar je posledica umiritve tujega povpraševanja in vpliva neugodnih vremenskih vplivov na gradbeništvo. »Po rekordno visoki rasti gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta smo v Umarju ob pripravi Pomladanske napovedi predvideli umirjanje, zato še vedno pričakujemo, da se bo letošnja gospodarska rast gibala okoli petih odstotkov,« so dodali.
Hitra rast domače potrošnje
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju letos 4,6 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je medtem v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za pet odstotkov, je objavil statistični urad.
Na uradu so poudarili hitro rast domače potrošnje. Ta se je v prvem četrtletju v medletni primerjavi povečala za 5,3 odstotka, to je 0,8 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju lani in enaka medletna rast kot v prvem lanskem četrtletju. Gre za največje število po letu 2008.
Od glavnih komponent domače potrošnje, to je zasebne in državne potrošnje ter investicij, so se opazneje povečale bruto investicije. Te so se povečale za 14,7 odstotka, to je sedem odstotnih točk več kot v zadnjem planskem četrtletju in 0,5 odstotne točke več kot v prvem trimesečju lani. K hitri rasti bruto investicij so po pojasnilih statistikov opazneje prispevale spremembe zalog oziroma njihovo povečanje. Te so k skupni rasti BDP tokrat prispevale 1,3 odstotne točke.
Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, kar je približno za toliko kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.
Umirjane gospodarske dinamike
Saldo menjave s tujino je tokrat negativno vplival na rast BDP, saj jo je znižal za 0,2 odstotne točke. Uvoz je namreč rasel hitreje od izvoza. Uvoz se je povečal za 8,7 odstotka, izvoz pa za 7,4 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju je saldo zunanje trgovine k rasti prispeval 1,7 odstotne točke, v prvem četrtletju 2017 pa 0,2 odstotne točke.
Gospodarska dinamika v začetku novega leta se je tako pričakovano nekoliko umirila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč realna rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem predlani pri šestih odstotkih. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtletni primerjavi po popravljenih podatkih zvišal za 1,9 odstotka, v medletni pa za 6,0 odstotka.
Slovenija maja z dveodstotno inflacijo na letni ravni
Cene življenjskih potrebščin so se maja v mesečni primerjavi zvišale za 1,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za dva odstotka, je objavil državni statistični urad. V primerjavi z aprilom so se najbolj podražili sadje, naftni derivati in počitniški paketi, v primerjavi z lanskim majem pa hrana ter gorivo in energija.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila maja 2,2-odstotna, v enakem mesecu lani pa 1,5-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila po lanskih 0,9 odstotka tokrat 1,5-odstotna, mesečna rast cen pa je bila enoodstotna.
Cene življenjskih potrebščin so se maja v mesečni primerjavi zvišale za 1,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za dva odstotka, je objavil državni statistični urad. V primerjavi z aprilom so se najbolj podražili sadje, naftni derivati in počitniški paketi, v primerjavi z lanskim majem pa hrana ter gorivo in energija.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila maja 2,2-odstotna, v enakem mesecu lani pa 1,5-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila po lanskih 0,9 odstotka tokrat 1,5-odstotna, mesečna rast cen pa je bila enoodstotna.
