Brez digitalizacije uporabniške izkušnje ne bo šlo
Epidemija je pokazala, da predkoronski poslovni model sejemske dejavnosti ni vzdržen-
Odpri galerijo
Obstoječi koncept sejmov, kjer se ponudiki in udeleženci srečajo na prireditvenem prostoru, je na resni preizkušnji. FOTO: Mavric Pivk
Zadnja raziskava Livecom Alliance je po mojem mnenju najbolj poglobljena strateška raziskava, ki jasno kaže, kakšna bo prihodnost industrije srečanj.
Med drugim je pokazala, da se je kar 49,1 odstotka organizatorjev kongresov uspešno digitaliziralo. To pa je na drugi strani uspelo le 19,3 odstotka organizatorjem sejmov. Še več nam pove podatek, da so organizatorji sejmov z digitalnimi dogodki v letu 2020 ustvarili zgolj 9,9 odstotka prihodkov iz predkriznega leta 2019 (78,5 odstotka so ustvarili z živimi sejmi, 11,6 odstotka pa s hibridnimi). Le eden od petih sejmov je v celoti potekal prek spleta.
Hkrati raziskava pokaže še, da je bila med vsemi področji industrije srečanj v Evropi prav sejemska dejavnost najbolj prizadeta. Zabeležila je kar 75,3-odstotni upad, največ med vsemi v industriji srečanj.
Razlogov je veliko; za boljše razumevanje pa moramo razlikovati vsaj med splošnimi sejmi, namenjenimi široki javnosti, in strokovnimi sejmi B2B. Slednji so se dokaj dobro prilagodili novi realnosti in mnogi že danes uspešno potekajo v hibridni obliki. To pa je resnično težko doseči na klasičnih sejmih.
Da so razmere težke, mi potrjuje še sveža priloga našega osrednjega dnevnika, namenjena sejmom in dogodkom (Delo, Posel&denar, ponedeljek, 19. julija 2021). V povzetku sem takole prebral in dojel nekaj ključnih sporočil obširnega prispevka.
(1) Situacija je izjemno zahtevna in nepredvidljiva, poskušamo preživeti in nadaljevati poslanstvo. (2) Sejmišča zaradi velikosti omogočajo varno izvedbo dogodkov. (3) Po koronski krizi ne bo spet vse tako, kot smo bili vajeni pred krizo. (4) Okrevanje bo dolgotrajno in sejemska dejavnost se bo trajno spremenila. (5) Še eno izgubljeno leto (2022) pomeni konec sejemske dejavnosti. (6) Srečanje v živo ni enako spletnemu dogodku. (7) Druženje in dogodki v živo se bodo vrnili, kdaj, pa je odvisno od poteka pandemije. (8) Spremembe gredo v smeri večjega števila hibridnih dogodkov. (9) Organizacija spletnega dogodka ni tako preprosta, kot se zdi. (10) Popolna virtualnost ni rešitev.
Analiza stanja je zagotovo pravilna. V članku pa sem, tako kot že zadnje leto in pol, pogrešal konkretne predloge in rešitve, kako naprej. Ti so bolj redki kot dež v puščavi. Pa tudi mnenje kakšnega »strokovnjaka«, ki ne sodi v generacijo baby boomerjev in generacijo X. Najbolj pa pogrešam praktične primere in rešitve.
Moje osebno razodetje se je zgodilo izven varne cone raziskav, strateških študij in novinarskih člankov. Povsem po naključju sem prek spleta kupil škarje za živo mejo. Dogovoril sem se za osebni prevzem v novem supercentru spletnega trgovca v Ljubljani. Ob vstopu v prostor pa me je prevzel znani občutek, kot ob vstopu na sejem.
Različni proizvajalci s svojimi showroomi, super osvetlitev, nagovarjanje vseh čutil z estetsko prezentacijo. Cool atmosfera, ki mi je povzročila prav to, kar sem pred krizo doživel na sejmih. Le gneče ni bilo, kar pa mi glede na korono tudi ustreza. Hitro bi me prepričali tudi za nakup novega žara, LCD televizorja in slušalk za mobitel. Vsega, česar dejansko sploh ne potrebujem.
Na »sejmu« spletnega trgovca sem se zadržal dobro uro. Prijazno osebje mi je pomagalo z nasveti. Za vstop nisem plačal vstopnine in ostal presenečen ob tem, kaj se mi je zgodilo. Pravkar sem obiskal sodoben sejem, na katerega so me zvabili že pred kakšnim tednom, ko se mi je pojavil problem s škarjami za živo mejo. Vrhunska digitalna uporabniška izkušnja me je pripeljala naravnost v njihov salon ali novodobno sejmišče sredi BTC.
Po treznem premisleku se mi je zgodba dokončno sestavila. Brez digitalizacije uporabniške izkušnje sejmi preprosto ne bodo preživeli. Lahko se še naprej prepričujemo, da digitalna srečanja niso enaka tistim v živo. Digitalna realnost nas bo slej ko prej ulovila in pred njo ne moremo ubežati. Posebej pomembno je, da to čimprej dojamejo lastniki infrastrukture oziroma sejmišč. Hitro bo namreč prepozno in bo vse skupaj res močno bolela glava.
O tem, da bodo digitalne kompetence ključne v prihodnosti, govori tudi raziskava Livecom Alliance. Digitalne kompetence, kreativnost in upravljanje delovnega časa bodo po mnenju vprašanih najpomembnejši v prihodnosti. Najpomembnejša med trendi, ki bodo zaznamovali prihodnost, pa sta po oceni sodelujočih v raziskavi digitalizacija in prehod dogodkov na hibridne oziroma spletne.
Očitno je, da je obstoječi sejemski model s prodajo kvadratnih metrov površin na hudi preizkušnji. Lahko se še naprej tolažimo, da so srečanja v živo nenadomestljiva, dejstvo pa je, da je celotna dejavnost pred velikimi spremembami.
Tudi na področju sejmov osebno verjamem v hibridne rešitve. Primer spletnega trgovca bi nas moral strezniti in združiti v razmišljanju, da moramo svoje sejemske vsebine ponuditi kjerkoli in kadarkoli, prek vseh komunikacijskih kanalov, kjer je naša skupnost, in to skozi vse leto.
Predvsem pa se bojim, da brez robustne skupnosti sledilcev ali celo fanov sejmi ne bodo preživeli. Širša kot bo baza vaših privržencev, lažje boste organizirali svoj naslednji sejem. Skupnosti pa ne zanima število kvadratnih metrov, s katerimi razpolagate, temveč predvsem, kakšne vsebine in doživetja jim ponujate. Vse skupaj odpira tudi povsem nove možnosti monetizacije sejemskih dogodkov.
Prvi znanilci zapisanega se v praksi že prebujajo. Verjamem, da bo tudi tokrat celotna industrija iz krize prišla močnejša in predvsem boljša.
Gorazd Čad je soustanovitelj specializiranega sejma Conventa in urednik revije Kongres
Med drugim je pokazala, da se je kar 49,1 odstotka organizatorjev kongresov uspešno digitaliziralo. To pa je na drugi strani uspelo le 19,3 odstotka organizatorjem sejmov. Še več nam pove podatek, da so organizatorji sejmov z digitalnimi dogodki v letu 2020 ustvarili zgolj 9,9 odstotka prihodkov iz predkriznega leta 2019 (78,5 odstotka so ustvarili z živimi sejmi, 11,6 odstotka pa s hibridnimi). Le eden od petih sejmov je v celoti potekal prek spleta.
Hkrati raziskava pokaže še, da je bila med vsemi področji industrije srečanj v Evropi prav sejemska dejavnost najbolj prizadeta. Zabeležila je kar 75,3-odstotni upad, največ med vsemi v industriji srečanj.
Razlogov je veliko; za boljše razumevanje pa moramo razlikovati vsaj med splošnimi sejmi, namenjenimi široki javnosti, in strokovnimi sejmi B2B. Slednji so se dokaj dobro prilagodili novi realnosti in mnogi že danes uspešno potekajo v hibridni obliki. To pa je resnično težko doseči na klasičnih sejmih.
Razmere so resne tudi v Sloveniji
Da so razmere težke, mi potrjuje še sveža priloga našega osrednjega dnevnika, namenjena sejmom in dogodkom (Delo, Posel&denar, ponedeljek, 19. julija 2021). V povzetku sem takole prebral in dojel nekaj ključnih sporočil obširnega prispevka.
(1) Situacija je izjemno zahtevna in nepredvidljiva, poskušamo preživeti in nadaljevati poslanstvo. (2) Sejmišča zaradi velikosti omogočajo varno izvedbo dogodkov. (3) Po koronski krizi ne bo spet vse tako, kot smo bili vajeni pred krizo. (4) Okrevanje bo dolgotrajno in sejemska dejavnost se bo trajno spremenila. (5) Še eno izgubljeno leto (2022) pomeni konec sejemske dejavnosti. (6) Srečanje v živo ni enako spletnemu dogodku. (7) Druženje in dogodki v živo se bodo vrnili, kdaj, pa je odvisno od poteka pandemije. (8) Spremembe gredo v smeri večjega števila hibridnih dogodkov. (9) Organizacija spletnega dogodka ni tako preprosta, kot se zdi. (10) Popolna virtualnost ni rešitev.
Analiza stanja je zagotovo pravilna. V članku pa sem, tako kot že zadnje leto in pol, pogrešal konkretne predloge in rešitve, kako naprej. Ti so bolj redki kot dež v puščavi. Pa tudi mnenje kakšnega »strokovnjaka«, ki ne sodi v generacijo baby boomerjev in generacijo X. Najbolj pa pogrešam praktične primere in rešitve.
»Paket izkušnje«, ki ga tako razstavljavcu kot obiskovalcu ponudi prireditelj sejma, bo moral biti v pokoronskih časih drugačen. FOTO: Conventa
Izkušnja, da je lahko drugače
Moje osebno razodetje se je zgodilo izven varne cone raziskav, strateških študij in novinarskih člankov. Povsem po naključju sem prek spleta kupil škarje za živo mejo. Dogovoril sem se za osebni prevzem v novem supercentru spletnega trgovca v Ljubljani. Ob vstopu v prostor pa me je prevzel znani občutek, kot ob vstopu na sejem.
Različni proizvajalci s svojimi showroomi, super osvetlitev, nagovarjanje vseh čutil z estetsko prezentacijo. Cool atmosfera, ki mi je povzročila prav to, kar sem pred krizo doživel na sejmih. Le gneče ni bilo, kar pa mi glede na korono tudi ustreza. Hitro bi me prepričali tudi za nakup novega žara, LCD televizorja in slušalk za mobitel. Vsega, česar dejansko sploh ne potrebujem.
Na »sejmu« spletnega trgovca sem se zadržal dobro uro. Prijazno osebje mi je pomagalo z nasveti. Za vstop nisem plačal vstopnine in ostal presenečen ob tem, kaj se mi je zgodilo. Pravkar sem obiskal sodoben sejem, na katerega so me zvabili že pred kakšnim tednom, ko se mi je pojavil problem s škarjami za živo mejo. Vrhunska digitalna uporabniška izkušnja me je pripeljala naravnost v njihov salon ali novodobno sejmišče sredi BTC.
Digitalizacijo je treba sprejeti
Po treznem premisleku se mi je zgodba dokončno sestavila. Brez digitalizacije uporabniške izkušnje sejmi preprosto ne bodo preživeli. Lahko se še naprej prepričujemo, da digitalna srečanja niso enaka tistim v živo. Digitalna realnost nas bo slej ko prej ulovila in pred njo ne moremo ubežati. Posebej pomembno je, da to čimprej dojamejo lastniki infrastrukture oziroma sejmišč. Hitro bo namreč prepozno in bo vse skupaj res močno bolela glava.
O tem, da bodo digitalne kompetence ključne v prihodnosti, govori tudi raziskava Livecom Alliance. Digitalne kompetence, kreativnost in upravljanje delovnega časa bodo po mnenju vprašanih najpomembnejši v prihodnosti. Najpomembnejša med trendi, ki bodo zaznamovali prihodnost, pa sta po oceni sodelujočih v raziskavi digitalizacija in prehod dogodkov na hibridne oziroma spletne.
INFOGRAFIKA: Delo
Kvadratni metri na preizkušnji
Očitno je, da je obstoječi sejemski model s prodajo kvadratnih metrov površin na hudi preizkušnji. Lahko se še naprej tolažimo, da so srečanja v živo nenadomestljiva, dejstvo pa je, da je celotna dejavnost pred velikimi spremembami.
Tudi na področju sejmov osebno verjamem v hibridne rešitve. Primer spletnega trgovca bi nas moral strezniti in združiti v razmišljanju, da moramo svoje sejemske vsebine ponuditi kjerkoli in kadarkoli, prek vseh komunikacijskih kanalov, kjer je naša skupnost, in to skozi vse leto.
Predvsem pa se bojim, da brez robustne skupnosti sledilcev ali celo fanov sejmi ne bodo preživeli. Širša kot bo baza vaših privržencev, lažje boste organizirali svoj naslednji sejem. Skupnosti pa ne zanima število kvadratnih metrov, s katerimi razpolagate, temveč predvsem, kakšne vsebine in doživetja jim ponujate. Vse skupaj odpira tudi povsem nove možnosti monetizacije sejemskih dogodkov.
Prvi znanilci zapisanega se v praksi že prebujajo. Verjamem, da bo tudi tokrat celotna industrija iz krize prišla močnejša in predvsem boljša.
Gorazd Čad je soustanovitelj specializiranega sejma Conventa in urednik revije Kongres
