Brezogljične tehnologije iz Zasavja v svet
Zasavju se na poti pravičnega prehoda iz premogovne regije obeta prva javna raziskovalna organizacija. Kemijski inštitut načrtuje v obrtni coni v Kisovcu 30-milijonsko investicijo v razvojni center za brezogljične tehnologije, ki bo v naslednjih petih letih prinesel trideset novih delovnih mest z visoko izobrazbo. Z aktivnostmi bodo pričeli predvidoma prihodnje leto.
Novi Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, kot se bo glasil uradni naziv, bo prva organizacijska enota Kemijskega inštituta zunaj Ljubljane, razvijala pa bo tehnologije za zeleni prehod – gre za vodikove tehnologije in tehnologije za zajem in pretvorbo ogljikovega dioksida ter sodobne baterijske tehnologije, s čimer bo pomembno prispevala tudi k cilju, ki si ga je Slovenija zadala na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov – to je za najmanj 40 odstotkov do leta 2030.
V Znanosti v četrtek objavljamo daljši pogovor s profesorjema Robertom Dominkom in Blažem Likozarjem o tehnologijah, ki jih bodo razvijali v centru.
Najbolj dovršen projekt pravičnega prehoda tačas
Poleg tega je omenjeni Center prvi uradno napovedan projekt, ki bo sredstva črpal iz evropskega sklada za pravični prehod zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije, s čimer naj bi pohitril prestrukturiranje »črnega« Zasavja v »zeleno« regijo. Zasavje je z zaprtjem rjavih premogovnikov v zadnjega četrt stoletja izgubilo prek pet tisoč delovnih mest, ki mu jih vse do danes ni uspelo v celoti nadomestiti. Posledica je, da skoraj polovica delovno aktivnega prebivalstva dnevno migrira na delo v druge regije, prebivalstvo pa je v tem obdobju upadlo za desetino.
Kot pravi direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Jani Medvešek, je projekt Centra uvrščen med prednostne oziroma strateške tudi v osnutku območnega načrta za pravični prehod premogovne regije, v katerem je za Zasavje sicer predvidenih nepovratnih 74,5 milijona evrov. Vzpostavitev raziskovalne institucije v Zasavju bo imela tudi psihološki učinek, dodaja Medvešek, in bo sporočilo mladim, da se tudi v Zasavju ceni znanje. Lokacija v Kisovcu naj bi bila za Kemijski inštitut zanimiva, ker je na pol poti med ljubljansko in mariborsko univerzo. Dejavnost Centra namreč naj ne bi pospešila le prenosa znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno uporabo, temveč bosta oba laboratorija v delovni proces vključevala tudi študente na raziskovalnem delu.
Direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh je prepričan, da da bo razvojni center pospeševal pretok prebojnega domačega znanja na področju brezogljičnih tehnologij iz laboratorijev v industrijo in na trg, medtem ko se v Zagorju in Zasavju po besedah župana Zagorja Matjaža Švagana prav zahvaljujoč projektu Kemijskega inštituta nadejajo »novih možnosti in boljših časov za preusmeritev v ekološko-energetsko-razvojno regijo«.
Center bo imel dva laboratorija – predvidoma se bosta raztezala na več kot 1600 kvadratnih metrih: laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij, ki bo deloval pod vodstvom dr. Roberta Dominka, vodje Laboratorija za moderne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu in laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika pod vodstvom dr. Blaža Likozarja, vodje Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Kot pravi dr. Likozar, se vodik kaže kot ena ključnih oblik shranjevanja energije, saj lahko skupaj z zajemom ogljikovega dioksida ter z zmanjšanjem toplogrednih izpustov poskrbi za bolj krožno gospodarjenje z ogljikom, predvsem tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča ali smotrna.
