Prvi dvig obrestnih mer ECB verjeten že poleti

ECB bo končala nakupe vrednostnih papirjev julija, nato bi morda že nekaj tednov kasneje zvišala obrestne mere, pravi predsednica Christine Lagarde.
Fotografija: Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), levo ob njej predsednik evropskega oddelka IMF Alfred Kammer, desno pa guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, na prireditvi ob 30-letnici Banke Slovenije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), levo ob njej predsednik evropskega oddelka IMF Alfred Kammer, desno pa guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, na prireditvi ob 30-letnici Banke Slovenije. FOTO: Jure Eržen/Delo

Evropska centralna banka (ECB) bo končala nakupe vrednostnih papirjev na začetku tretjega četrtletja, nato pa bi že čez čas, morda že nekaj tednov kasneje, zvišala obrestne mere. Po prvem dvigu bo proces normalizacije obrestnih mer postopen, je na proslavi ob 30-letnici Banke Slovenije povedala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde

Posledice vojne v Ukrajini bi sicer lahko prinesle negativne posledice v dobavnih verigah in stroškovne pritiske, kar pa po njenih besedah ne pomeni nujno deglobalizacije, saj bodo mednarodna podjetja organizirala proizvodnjo drugje in kje bližje, na drugi strani pa bo vojna verjetno pospešila zeleno tranzicijo, kar pomeni, da gredo poti za zagotavljanje energetske in podnebne varnosti zdaj trdno v isto smer.

V razmerah, ko bo inflacija verjetno ostala visoka še nekaj časa, bodo za umiritev inflacijskih pričakovanj ključni naši ukrepi, ki bodo pokazali našo zavezanost cenovni stabilnosti, je poudarila Lagardova, ki je že v nedavnem ekskluzivnem intervjuju za Delo poudarila, da stagflacija ta čas ni osnovni scenarij za ECB.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ob 15. obletnici uvedbe evra pri nas poudaril, da smo Slovenci v evrskem območju med največjimi podporniki skupne evropske valute. Pri tem pa smo soočeni z velikim cenovnimi pritiski, zato je kmalu pričakovati normalizacijo denarne politike, na drugi strani pa so tudi izzivi, povezani s pospešeno digitalizacijo, demografskimi in podnebnimi spremembami. 

Po mnenju prvega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja je slovenski bančni sistem trenutno v dobri kondiciji. Bilančna vsota je na ravni 48,5 milijarde evrov, lastniški kapital znaša več kot pet milijard evrov, podjetja so malo zadolžena, njihov dolg znaša nekaj več kot devet milijard evrov, hkrati pa imajo v bankah 8,5 milijarde evrov prihrankov. Tudi prebivalstvo ima visoke prihranke, ki presegajo 24 milijard evrov, dolg prebivalstva pa znaša 11 milijard evrov. Bančni sistem še nikoli ni bil tako visoko likviden, saj imajo banke na računih pri Banki Slovenije 11 milijard evrov, za katere plačujejo centralni banki, je razmere strnil Arhar. 

Banka Slovenije je ob 30. obletnici pripravila konferenco z naslovom 30 let neodvisnosti Banke Slovenije: Prehojena pot in sodobni izzivi. Na njej so poglede glede denarne politike in nalog centralnih bank soočili številni domači in tuji strokovnjaki.

Preberite še:

Komentarji: