Državna poraba za 2021 se nepregledno veča že četrtič

Z odlokom, ki ga mora sprejeti DZ, proračunska poraba letos 4,5 milijarde večja, kot je bilo sprva predvideno, opozicija in fiskalni svet kritična.
Fotografija: Takšni prizori, kot so na tej fotografiji iz leta 2013, niso več pogosti. Brezposelnost je namreč na zgodovinsko nizkih ravneh. Kljub temu je letna kvota, namenjena za družinske prejemke, socialne transferje in pomoč brezposelnim, že po desetih mesecih presežena za približno 35 odstotkov. Foto Matej Družnik
Odpri galerijo
Takšni prizori, kot so na tej fotografiji iz leta 2013, niso več pogosti. Brezposelnost je namreč na zgodovinsko nizkih ravneh. Kljub temu je letna kvota, namenjena za družinske prejemke, socialne transferje in pomoč brezposelnim, že po desetih mesecih presežena za približno 35 odstotkov. Foto Matej Družnik

November bo letos v parlamentu proračunsko zelo pester, poleg glasovanja o državnih proračunih za prihodnji dve leti imajo poslanci na mizi tudi vladni predlog odloka, ki zaradi izjemnih okoliščin predvideva dodatno povečanje letošnje proračunske porabe za kar 670 milijonov evrov, na skupno skoraj 15 milijard evrov. To je v zadnjih dveh letih že četrto povečanje obsega letošnje porabe, in sicer brez rebalansa in demokratičnega nadzora v parlamentu – in skupaj za kar 4,5 milijarde evrov.

Vlada sicer računa, da se bo proračunski primanjkljaj letos – kljub povečanju porabe s 14,32 na 14,99 milijarde evrov – v deležu v BDP celo zmanjšal, in sicer z 8,6 na 7,9 odstotka BDP, glavni vzrok za ta optimizem pa je hitrejše gospodarsko okrevanje. Seveda pa lahko pogled tudi obrnemo: zakaj je ob takem domnevno visokem okrevanju še vedno potrebna tako spodbujevalna in prociklična proračunska politika? S spremembo odloka, ki jo mora potrditi še državni zbor, se zdaj povečuje tudi zgornja meja izdatkov celotnega sektorja država (kamor sodijo vse štiri javnofinančne blagajne) na 25,8 milijarde evrov, celoten primanjkljaj pa se bo zmanjšal na 7,5 odstotka BDP.

Minister za finance Andrej Šircelj povečanje porabe upravičuje z dejstvom, da sta bila po zadnji spremembi odloka sprejeta dva zakona, povezana s posledicami epidemije, in sicer zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Šircelj pričakuje večja proračunska vplačila do konca leta iz dohodnine in drugih davkov. Fiskalna situacija po njegovem ni taka, da bi zahtevala kakšne posebne ukrepe, ob tem je po njegovem velik tudi odboj gospodarstva.

Plače in dodatki gredo v višave

Evidenca letošnje porabe pa nakazuje, da bo država dodatne stotine milijonov evrov, ki izvirajo iz zadolževanja, porabila predvsem za dva segmenta proračunske porabe: plače in socialne transferje. Podatki s spletne strani proracun.gov.si kažejo, da je država že dva meseca pred koncem leta porabila skoraj celotno kvoto denarja (99 odstotkov), namenjenega za plače v letošnjem proračunu. Letna kvota, namenjena za družinske prejemke, socialne transferje in pomoč brezposelnim, je že po desetih mesecih presežena za približno 35 odstotkov, kar nekako ne gre skupaj z dejstvom, da število brezposelnih letos upada in je na zgodovinsko nizkih ravneh. Predvidena celoletna poraba je sicer že zdaj krepko presežena tudi pri transferjih v pokojninsko blagajno in subvencijah.

Kritika opozicije in fiskalnega sveta

Do predlaganega odloka in povečanja porabe sta kritična tako opozicija kot fiskalni svet. »Predlog vsebuje mnoge elemente neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so uveljavljene izjemne okoliščine, kar je le delno upravičljivo z okoliščinami zaradi epidemije. Ocene proračunskih dokumentov ne temeljijo na ustreznih osnovah, s tem se povečuje tveganje za preveliko javno porabo in strukturno poslabšanje javnih financ,« je članom parlamentarnega odbora za finance povedal prvi mož fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Fiskalni svet ocenjuje, da »ob že tretjem letošnjem zvišanju najvišje dovoljene meje izdatkov ključni vzrok za dvig ni eksplicitno naveden. To so predvsem izplačila dodatkov zaposlenim, ki so ušla nadzoru, znašala so več kot 900 milijonov evrov. To je najobsežnejši ukrep v okviru protikrizne zakonodaje,« je bil jasen Kračun. Opozoril je tudi na prihodnja tveganja. Predlogi zakonov v obravnavi imajo obsežne javnofinančne posledice.

Ob tem, ko se vnovič zvišujejo letošnja proračunska poraba in odhodki, pa na drugi strani ni zaznati take dinamike, še manj pa politične zavzetosti na strani zbiranja proračunskih prihodkov.

Po podatkih s spletne strani proracun.gov.si doslej precej šepa realizacija drugega največjega proračunskega vira, sredstev iz EU. Iz tega naslova so za letos predvideni prihodki v višini 1,63 milijarde evrov, do vključno 2. novembra pa so bili iz tega naslova zbrani prihodki v višini 605 milijonov evrov oziroma le približno dobra tretjina, 37 odstotkov, načrtovanih sredstev za 2021.

Preberite še:

Komentarji: