ECB: Programa nakupov obveznic bo konec! No, ne čisto
Po zaključku programa nakupov obveznic, bo ECB za likvidnost skrbela z reinvestiranjem vrnjenih zneskov
Odpri galerijo
Mario Draghi, Predsednik ECB, bo kot kaže prvi vodilni v zgodovini ustanove, ki v svojem mandatu ne bo spremenil ključne obrestne mere. Foto Daniel Roland Afp
ECB bo konec septembra zmanjšala mesečne nakupe obveznic na 15 milijard evrov, s koncem leta pa bo projekt zaključila. No, ne čisto. ECB bo še naprej finančni sistem zalagala z likvidnostjo tako, da bo reinvestirala zapadle obveznosti. Konca reinvestiranja ECB ni postavila, tudi deleža reinvestiranja ni postavila.
Reinvesirani zneski sicer ne povečujejo likvidnosti, ohranjano pa zdajšnjo visoko likvidnost. ECB pa obseg denarja v obtoku seveda povečuje z drugimi ukrepi. Zanimivo, pa svet ECB ni določil politike reinvestiranja in o tem niti ni razpravljal. Svet ECB bi moral o politiki reinvestiranja zapadlih glavnih razpravljati že na prejšnji seji, a tudi na tokratni niso razpravljali niti kdaj bodo to temo postavili na dnevni red.
Kot vse kaže je bo prav to element presenečenja s katerim bo skušala ECB v jesenskim mesecih izboljšati razpoloženje, če se bodo razmere začela zaostrovati. Ključno obrestno mero bo pri nič odstotkih ECB ohranila vsaj do druge polovice prihodnjega leta.
Glede dviga obrestne mere ECB ohranja že nekaj časa določeno strategijo. Odločitve ameriške centralne banke - Fed, ki dokaj hitro zvišuje ključno obrestno mero nimajo neposrednega vpliva na odločanje ECB. Predsednik ECB Mario Draghi pojasnjuje, da je vrednost evra stabilna kljub spodbujevalni monetarni politiki. V tem pogledu se Draghiju ne zdi korektna ocena, da ECB zmanjšuje vrednost evra, saj je vrednost enotna valute v zadnjem obdobju zrasla v primerjavi z večino drugih valut z izjemo dolarja.
ECB ocenjuje, da so se gospodarska rast in gospodarska pričakovana evrskega območja v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšala. A v celoti gledano se rast stabilizira na relativno visokih vrednostih. Organizacija ocenjuje, da je odmik posledica nekoliko slabših razmer v mednarodnih menjavi. Poleg nevarnosti trgovinskih omejitev, je tudi evro nekoliko povečal vrednost, kar je zmanjšalo izvozni učinek.
ECB ocenjuje da je zasebna potrošnja trdna in je podprta tako z visoka stopnja zaposlenosti kot tudi z rastjo plač. Močna zasebna potrošnja in razmeroma ugodne razmere povečujejo tudi investicije, še vedno narašča tudi investicijsko povpraševanja prebivalstva. Posledično se povečuje tudi posojilna aktivnost, kjer ECB ne vidi nevarnost, da bi prišlo do bistvene spremembe. Medletna rast posojil nefinančnim ustanovam je junija znašala 4,1 odstotka, tako da se rast še stopnjuje. Rast posojil prebivalstvu znaša 2,9 odstotka.
Ključno tveganje ECB vidi v mednarodnih trgovini, konkretneje naraščajočem protekcionizmu.
ECB ocenjuje, da se tveganje padca inflacije opazno zmanjšuje. Kot je znano, je cilj ECB, da ohrani stopnjo inflacije evrskega območja okoli dveh odstotkov in temu cilju bo ECB še naprej prilagajala monetarne ukrepe. ECB v drugi polovici leta ne pričakuje nove rasti cen nafte, a tudi ne padca, tako da cene surovin naj ne bi imele opaznega vpliva na ciljno stopnjo inflacije.
Je pa svet ECB na julijskem zasedanju znova pozval države članice, da ugodne razmere izkoristijo tudi za stabilizacijo javnih financ in da ustvarijo fiskalne rezerve, ki jim bodo v primeru poslabšanja razmer omogočile ustrezno ukrepanje.
Reinvesirani zneski sicer ne povečujejo likvidnosti, ohranjano pa zdajšnjo visoko likvidnost. ECB pa obseg denarja v obtoku seveda povečuje z drugimi ukrepi. Zanimivo, pa svet ECB ni določil politike reinvestiranja in o tem niti ni razpravljal. Svet ECB bi moral o politiki reinvestiranja zapadlih glavnih razpravljati že na prejšnji seji, a tudi na tokratni niso razpravljali niti kdaj bodo to temo postavili na dnevni red.
Politika reinvestiranja prihranjena za jesen
Kot vse kaže je bo prav to element presenečenja s katerim bo skušala ECB v jesenskim mesecih izboljšati razpoloženje, če se bodo razmere začela zaostrovati. Ključno obrestno mero bo pri nič odstotkih ECB ohranila vsaj do druge polovice prihodnjega leta.Glede dviga obrestne mere ECB ohranja že nekaj časa določeno strategijo. Odločitve ameriške centralne banke - Fed, ki dokaj hitro zvišuje ključno obrestno mero nimajo neposrednega vpliva na odločanje ECB. Predsednik ECB Mario Draghi pojasnjuje, da je vrednost evra stabilna kljub spodbujevalni monetarni politiki. V tem pogledu se Draghiju ne zdi korektna ocena, da ECB zmanjšuje vrednost evra, saj je vrednost enotna valute v zadnjem obdobju zrasla v primerjavi z večino drugih valut z izjemo dolarja.
ECB ocenjuje, da so se gospodarska rast in gospodarska pričakovana evrskega območja v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšala. A v celoti gledano se rast stabilizira na relativno visokih vrednostih. Organizacija ocenjuje, da je odmik posledica nekoliko slabših razmer v mednarodnih menjavi. Poleg nevarnosti trgovinskih omejitev, je tudi evro nekoliko povečal vrednost, kar je zmanjšalo izvozni učinek.
Evro območje statistično zdravo kot dren
ECB ocenjuje da je zasebna potrošnja trdna in je podprta tako z visoka stopnja zaposlenosti kot tudi z rastjo plač. Močna zasebna potrošnja in razmeroma ugodne razmere povečujejo tudi investicije, še vedno narašča tudi investicijsko povpraševanja prebivalstva. Posledično se povečuje tudi posojilna aktivnost, kjer ECB ne vidi nevarnost, da bi prišlo do bistvene spremembe. Medletna rast posojil nefinančnim ustanovam je junija znašala 4,1 odstotka, tako da se rast še stopnjuje. Rast posojil prebivalstvu znaša 2,9 odstotka.Ključno tveganje ECB vidi v mednarodnih trgovini, konkretneje naraščajočem protekcionizmu.
ECB ocenjuje, da se tveganje padca inflacije opazno zmanjšuje. Kot je znano, je cilj ECB, da ohrani stopnjo inflacije evrskega območja okoli dveh odstotkov in temu cilju bo ECB še naprej prilagajala monetarne ukrepe. ECB v drugi polovici leta ne pričakuje nove rasti cen nafte, a tudi ne padca, tako da cene surovin naj ne bi imele opaznega vpliva na ciljno stopnjo inflacije.
Je pa svet ECB na julijskem zasedanju znova pozval države članice, da ugodne razmere izkoristijo tudi za stabilizacijo javnih financ in da ustvarijo fiskalne rezerve, ki jim bodo v primeru poslabšanja razmer omogočile ustrezno ukrepanje.
