Ekonomisti Nemčiji napovedujejo 5,4-odstotno recesijo
Nemški BDP bo srednjeročno zaradi pandemije koronavirusa za eno odstotno točko nižji, kot bi bil brez krize.
Odpri galerijo
FOTO: Pool New Reuters
Peterica nemških ekonomskih inštitutov Nemčiji v skupni napovedi letos napoveduje 5,4-odstotno recesijo. V pomladni napovedi so računali na nižji padec, in sicer na 4,2-odsotni. Prihodnje leto naj bi se bruto domači proizvod povečal za 4,7 odstotka (prej 5,8 odstotka), v letu 2022 pa za 2,7 odstotka.
Vodja napovedovanja na kielskem Inštitutu za svetovno ekonomijo Ifw Stefan Kooths je dejal, da je gospodarstvo že nadoknadilo večji del spomladanskega izpada proizvodnje, da pa bo preostali zaostanek precej težje nadoknaditi. Okrevanje zavirajo tisti deli gospodarstva, ki so močno odvisni od socialnih odnosov med ljudmi, kot so na primer gostinstvo, turizem, dogodki in letalski prevozi. Na tej točki Kooths vrnitve v normalnost ne pričakuje pred prihodnjim poletjem.
Za okrevanje gospodarstva trenutno skrbi predvsem izvoz, ki je spomladi močno trpel, medtem ko investicije okrevajo le počasi. Peterica inštitutov pričakuje, da se bo BDP na predkrizno raven vrnil šele konec leta 2021. Bo pa BDP pri tem za 2,5 odstotka manjši, kot bi lahko bil, če ekonomije ne bi prizadela pandemija koronavirusa.
Kriza se bo, tako Kooths, srednjeročno poznala v okoli enoodstotnem znižanju potencialnega BDP. To dokazuje, da bo zdravstvena kriza imela bolj globoke negativne posledice na gospodarstvo, kot je videti na prvi pogled.
Kriza je vplivala tudi na trg dela. Čeprav je država močno financirala skrajšani delovni čas, je do sredine leta delo izgubilo 820.000 ljudi. Od takrat se je zaposlenost nekoliko povečala, vendar inštituti vrnitev zaposlenosti na predkrizno raven pričakujejo šele sredi leta 2022. Letos naj bi bila brezposelnost 5,9-odstotna, prihodnje leto pa 5,5-odstotna.
Ekonomski napovedovalci še ugotavljajo, da je državi s svojimi protikoronskimi paketi za pomoč gospodarstvu uspelo ohraniti relativno stabilne prihodke zaposlenih, bo pa zato državni proračun letos imel rekordnih 183 milijard evrov primanjkljaja.
Napovedovalci opozarjajo, da največja tveganja pri napovedih trenutno predstavlja nejasna smer pandemije koronavirusa. Predvidevajo namreč, da bi spomladi prihodnje leto države že lahko odpravile večino omejevalnih ukrepov. Vir tveganja je tudi obseg stečajev podjetij v Nemčiji. Kot je znano, je država zaradi epidemije koronavirusa sprejela zakonodajo, ki podjetja ščiti pred stečaji. Ko bo ta zaščita prenehala, bi lahko sledil val stečajev. Tveganje še vedno predstavljajo tudi zaostreni trgovinski odnosi med državami. Kot pozitivno pa izpostavljajo veliko stopnjo varčevanja državljanov, ki bi ob morebitnem novem zagonu trošenja lahko pospešili gospodarsko okrevanje.
Vodja napovedovanja na kielskem Inštitutu za svetovno ekonomijo Ifw Stefan Kooths je dejal, da je gospodarstvo že nadoknadilo večji del spomladanskega izpada proizvodnje, da pa bo preostali zaostanek precej težje nadoknaditi. Okrevanje zavirajo tisti deli gospodarstva, ki so močno odvisni od socialnih odnosov med ljudmi, kot so na primer gostinstvo, turizem, dogodki in letalski prevozi. Na tej točki Kooths vrnitve v normalnost ne pričakuje pred prihodnjim poletjem.
Za okrevanje gospodarstva trenutno skrbi predvsem izvoz, ki je spomladi močno trpel, medtem ko investicije okrevajo le počasi. Peterica inštitutov pričakuje, da se bo BDP na predkrizno raven vrnil šele konec leta 2021. Bo pa BDP pri tem za 2,5 odstotka manjši, kot bi lahko bil, če ekonomije ne bi prizadela pandemija koronavirusa.
Kriza se bo, tako Kooths, srednjeročno poznala v okoli enoodstotnem znižanju potencialnega BDP. To dokazuje, da bo zdravstvena kriza imela bolj globoke negativne posledice na gospodarstvo, kot je videti na prvi pogled.
Kriza je vplivala tudi na trg dela. Čeprav je država močno financirala skrajšani delovni čas, je do sredine leta delo izgubilo 820.000 ljudi. Od takrat se je zaposlenost nekoliko povečala, vendar inštituti vrnitev zaposlenosti na predkrizno raven pričakujejo šele sredi leta 2022. Letos naj bi bila brezposelnost 5,9-odstotna, prihodnje leto pa 5,5-odstotna.
Ekonomski napovedovalci še ugotavljajo, da je državi s svojimi protikoronskimi paketi za pomoč gospodarstvu uspelo ohraniti relativno stabilne prihodke zaposlenih, bo pa zato državni proračun letos imel rekordnih 183 milijard evrov primanjkljaja.
Napovedovalci opozarjajo, da največja tveganja pri napovedih trenutno predstavlja nejasna smer pandemije koronavirusa. Predvidevajo namreč, da bi spomladi prihodnje leto države že lahko odpravile večino omejevalnih ukrepov. Vir tveganja je tudi obseg stečajev podjetij v Nemčiji. Kot je znano, je država zaradi epidemije koronavirusa sprejela zakonodajo, ki podjetja ščiti pred stečaji. Ko bo ta zaščita prenehala, bi lahko sledil val stečajev. Tveganje še vedno predstavljajo tudi zaostreni trgovinski odnosi med državami. Kot pozitivno pa izpostavljajo veliko stopnjo varčevanja državljanov, ki bi ob morebitnem novem zagonu trošenja lahko pospešili gospodarsko okrevanje.
