Finančno opismenjevanje za večje varčevanje v sklade
V Združenju družb za upravljanje, ki združuje pet članic s skupaj 79 investicijskimi skladi in s čisto vrednostjo sredstev približno 4,2 milijarde evrov, vidijo še veliko možnosti za spodbujanje in povečanje varčevanja v vzajemnih skladih. Tudi s pomočjo dodatnega finančnega opismenjevanja prebivalstva, zlasti šolajoče se mladine, ustreznega komuniciranja in davčnih spodbud.
Raziskava o naložbenih možnostih in finančni pismenosti, ki jo je po naročilu združenja v marcu opravila agencija Valicon na vzorcu 1017 respondentov, je pokazala, da sicer zdaj na različne načine varčuje 62 odstotkov vprašanih, kar je več kot pred sedmimi leti (55 odstotkov). Tudi povprečni mesečni znesek varčevanja se je povečal s 130 na 180 evrov. To dokazuje, da so ljudje bolj osveščeni in finančno pismeni.
Po drugi strani je za samo varčevanje v vzajemnih skladih sicer slišalo 93 odstotkov anketiranih, a le osem odstotkov je bilo mnenja, da ga pozna zelo dobro, o vlaganju v vzajemne sklade pa sicer razmišlja tretjina vprašanih. Pri odgovoru na vprašanje, kam bi naložili deset tisoč evrov, bi se za vzajemne sklade odločilo le 14 odstotkov vprašanih, kar je sicer več kot leta 2015, a je ta delež manjši od tistih, ki bi raje naložili v plemenite kovine, nepremičnine, kriptovalute, ali pa bi denar obdržali na bančnih računih, kjer je zdaj že za dobrih 24 milijard vlog gospodinjstev.
Ob tem pa je »slovenski unikum predvsem vlaganje nepremičnine, ki so ključno premoženje poprečnega Slovenca. Ljudje to dojemajo kot neko varnost, kljub temu, da vsi vemo, da so nepremičnine manj likvidna naložba, medtem ko vzajemni skladi ponujajo visoko likvidne naložbe,« izpostavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
In kakšno ravnanje, ukrepanje katerekoli nove vlade po volitvah si ta čas želijo v združenju družb za upravljanje, ki mu predseduje Benjamin Jošar ? »Želimo, da bo trg kapitala regulirala za vse udeležence enako, vključno s kriptovalutami in drugimi ponudniki finančnih storitev. Zdaj je naša dejavnost res visoko regulirana. Želimo si pokojninske reforme, kjer bi naše družbe za upravljanje postale predvsem udeleženke in upravljavke premoženja v tretjem pokojninskem stebru, ki ga mora država ustrezno davčno urediti,« je na vprašanje Dela povedala direktorica ZDU Mira K. Veljić.
Ob tem pa si želijo tudi »širše finančno opismenjevanje skozi šolski kurikulum. In želimo si, da bi ob sprejemanju zakonodaje, kjer sicer moramo slediti zakonodaji evropske unije, mogoče zadeve malo bolj prilagodili našemu stanju trga kapitala, velikosti Slovenije in okoliščinam pri nas«. Pomembna pa je tudi gospodarska stabilnost in predvidljivost. V prihodnje si tako ne bi želeli nekih sunkovitih ukrepov, kot je bil v preteklosti Zujf.
