Fiskalni svet: Nujna transparentnost, sploh v primeru sklada za obnovo
Finančne posledice odprave posledic ujme se bodo bolj kot v letošnjem proračunu pokazale pri pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, opozarjajo v fiskalnem svetu.
Čeprav finančne posledice ujme trenutno niso znane, je predlog rebalansa državnega proračuna za letos zgolj prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo veliko bolj pokazale pri jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, ki bi morali vsebovati ocene škode in ocene učinkov posegov države, so sporočili iz fiskalnega sveta.
V tem so letos že poudarili ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letu, v katerem so sicer še uveljavljene izjemne okoliščine. Po mnenju fiskalnega sveta sprememba zgolj ene komponente proračunskih odhodkov v znesku 220 milijonov evrov v tokratnem rebalansu državnega proračuna za leto 2023 ne spreminja ocen stanja fiskalne politike in spoštovanja fiskalnih pravil, podanih ob prvem letošnjem rebalansu.
Vpliva predvidene spremembe v računu finančnih terjatev in naložb v višini 300 milijonov evrov na položaj salda in dolga sektorja države ter s tem na spoštovanje fiskalnih pravil trenutno ni mogoče oceniti. Naravna nesreča velikega obsega načeloma spada med tako imenovane enkratne dogodke, ki se pri izračunavanju kazalnikov spoštovanja fiskalnih pravil sicer ne upoštevajo. Hkrati se bo zaradi spremembe, predstavljene v predlogu rebalansa državnega proračuna, povečal neto dolg, ne pa tudi bruto dolg sektorja države, saj bo financiranje izhajalo iz znižanja sredstev na računu državnega proračuna.
Fiskalni svet redno opozarja na pomanjkljivo proračunsko načrtovanje, nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter na neusklajene procese pri pripravi proračunskih dokumentov: »Vsa navedena opozorila bodo še posebej pomembna v prihodnjih negotovih razmerah, ko bo morala vlada pri pripravi in izvajanju državnih proračunov še bolj kot doslej zagotavljati transparentnost, sploh v primeru ustanovitve zunajproračunskega sklada za odpravljanje posledic poplav, sploh v primeru sklada, ki bi bil del celotnega sektorja države, za katerega veljajo fiskalna pravila. Slednje velja tudi za že obstoječe proračunske sklade, ki bi lahko zagotavljali določena sredstva pri financiranju posledic poplav.«
