IMF ublažil napoved svetovnega padca, a opozarja na tveganja

Sloveniji za letos napovedujejo 6,7-odstotni gospodarski upad, za prihodnje leto pa pričakujejo nekaj več kot petodstotno gospodarsko rast.
Fotografija: Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva poziva k bolje usklajeni mednarodni akciji za zajezitev pandemije in hitrejše okrevanje. FOTO: Nicholas Kamm/AFP
Odpri galerijo
Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva poziva k bolje usklajeni mednarodni akciji za zajezitev pandemije in hitrejše okrevanje. FOTO: Nicholas Kamm/AFP

Ljubljana – Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko ublažil svojo letošnjo napoved svetovnega gospodarskega padca, in sicer za 0,8 odstotne točke na minus 4,4 odstotka, za prihodnje leto pa ob številnih tveganjih in negotovostih, povezanih zlasti s pandemijo koronavirusa, pričakuje okrevanje in 5,2-odstotno rast svetovnega bruto domačega proizvoda.

Pri tem tudi ugotavlja, da svetovna ekonomija le počasi pleza iz globin recesije, v katere je padla med aprilsko zaustavitvijo gospodarstva zaradi pandemije. Medtem ko je okrevanje na Kitajskem zdaj hitrejše od pričakovanj, pa večino držav čaka dolg in težak gospodarski vzpon na ravni, doseženi pred izbruhom koronavirusa.

V primerjavi z junijem je IMF za skoraj dve odstotni točki ublažil napoved padca za evrsko območje, in sicer z minus 10,2 na minus 8,3 odstotka. Sloveniji washingtonski analitiki za letos napovedujejo 6,7-odstotni gospodarski upad, kar je sicer enako letošnji napovedi Umarja, za prihodnje leto pa pričakujejo nekaj več kot petodstotno gospodarsko rast, kar je prav tako približno na ravni zadnjih napovedi Umarja in Banke Slovenije in nekaj manj od julijske napovedi evropske komisije.

 Infografika Delo
 Infografika Delo


In kakšni so letošnji obeti za naše največje gospodarske partnerice? Še najmanj slabo po oceni IMF kaže Nemčiji (upad BDP za šest odstotkov), sledijo pa Avstrija z enakim 6,7-odstotnim padcem, kot ga pripisujejo Sloveniji, Hrvaška (minus devet odstotkov), Francija (minus 9,8 odstotka) in Italija (minus 10,6 odstotka), med razvitimi evropskimi državami pa naj bi bila najbolj prizadeta Španija s skoraj 13-odstotnim gospodarskim padcem.

ZDA bodo po teh napovedih letos utrpele 4,3-odstotni upad gospodarstva, prihodnje leto pa zanje pričakujejo triodstotno rast. Posebno poglavje je Kitajska, ki bo letos po napovedih IMF ena redkih držav, ki bo sploh dosegla gospodarsko rast, in sicer v višini 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa se ji obeta robustna, več kot osemodstotna rast.   


Povečanje javnega dolga


Zaradi gospodarskega padca in dodatnega zadolževanja držav za spodbuditev gospodarskega okrevanja zdaj IMF napoveduje tudi znatno povečanje javnega dolga v svetu. Do konca leta 2021 naj bi se v razvitih državah povečal za kar 20 odstotnih točk na 125 odstotkov BDP (v Sloveniji znaša dobrih 82 odstotkov BDP), v razvijajočih se državah pa naj bi bilo njegovo povečanje nekoliko manjše, in sicer povprečno za deset odstotnih točk na 65 odstotkov BDP.

Zaradi posledic gospodarske in zdravstvene krize naj bi več kot 90 milijonov ljudi po svetu letos zapadlo v izjemno revščino in pomanjkanje, ocenjujejo v IMF, ki ga vodi Kristalina Georgieva. Ta je v okviru letnega zasedanja, ki letos poteka virtualno, tudi pozvala k bolj usklajenemu mednarodnem odzivu na gospodarsko in zdravstveno krizo, v kateri se je znašel svet.


Tveganja za napoved


IMF ob tem izpostavlja znatna tveganja, da bo dosežena gospodarska rast v posameznih državah v prihodnje nižja od njegovega osnovnega scenarija. Če bi se virus znova začel močno širiti, napredek pri razvoju cepiva pa bi bil počasnejši od pričakovanj, bi bila lahko gospodarska dejavnost počasnejša od napovedi, še posebej ob uvedbi novih strožjih ukrepov in ob zaustavitvah javnega življenja. To bi lahko pripeljalo do povečanega števila stečajev, izgube delovnih mest in dohodka ljudi in dodatnega znižanja življenjskega standarda, opozarjajo v IMF.

Poslabšanje finančnega razpoloženja bi lahko sprožilo zaustavitev novih posojil najbolj ranljivim državam. Vladajoče politike po svetu bi se zato morale ob spopadu z recesijo usmeriti na povečanje produktivnosti in poskrbeti za enakomernejšo porazdelitev dohodka, ob tem, da bi ravni javnega dolga ostale na vzdržnih ravneh.

Omenjena opozorila so še toliko bolj aktualna ob dejstvu, da so bile nove gospodarske napovedi verjetno pripravljene na predpostavkah izpred meseca ali dveh, torej še pred izbruhom drugega vala, ki ga zadnje tedne beležimo po Evropi in svetu. Na drugi strani pa bi se razmere in napovedi lahko pomembno izboljšale  s hitrejšimi in bolj široko dostopnimi testi, zdravili in cepivi in dodatnimi spodbujevalnimi ukrepi ekonomske politike, ugotavlja glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath
 

 

Komentarji: