Ključna je osredotočenost na stabilno gospodarstvo
Svetovno in s tem tudi naše gospodarstvo je v tako nepredvidljivem položaju, da je ključna osredotočenost na stabilno gospodarstvo, njegovo produktivnosti in na rast realnega BDP. Delne rešitve in zadovoljevanje interesov široke množice deležnikov v času izjemno resnih gospodarskih razmer niso učinkovite. Ker imamo v Sloveniji visoko inflacijo in izjemen pritisk na rast plač, smo stroškovno še manj konkurenčni, kar nas ob že tako manjši gospodarski aktivnosti naših partneric postavlja v še težji položaj. To je v intervjuju med drugim povedala Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.
Aktualno dogajanje v Sloveniji je pestro, od rekonstrukcije vlade pa do sprejetja novele zakona o delovnih razmerjih, črtanja obveznega solidarnostnega prispevka za podjetja, pa priprava predloga mini gospodarske davčne reforme za pomoč GZS podjetjem, razmere v zdravstvu itd. Kakšen je vaš komentar na dogajanje?
To bi opisala z besedami: kaotičnost, negotovost, nestabilnost. Odprtih je zelo veliko front, malo pa je jasnih usmeritev in odgovorov. Ti so namreč nujno potrebni za delovanje države kot »mikro/makro« ekonomije v širšem globalnem gospodarsko-družbenem okolju. Predvidljivost je obvezna za uspešno delovanje podjetij, ki smo glavno gonilo gospodarskega delovanja. Obenem je nujna tudi za učinkovito in uspešno delovanje gospodinjstev oziroma vseh posameznikov, ki prav tako skrbno načrtujemo vse svoje aktivnosti.
Za vsako ravnanje posameznika in podjetja je najpomembnejše stabilno okolje, v katerem deluje – torej notranja stabilnost v državi. In to še posebej v času vse več okoljskih šokov in svetovne geopolitične nestabilnosti. Mi kot mikro ekonomija na zunanje globalne dejavnike namreč nimamo vpliva. Zato mora notranjo stabilnost na ravni države zagotavljati in jasno komunicirati vlada. To je podobno, kot mora v podjetju notranjo stabilnost zagotavljati vodstvo podjetja z ustrezno strategijo in jasno komunikacijo, tudi morebitnih potrebnih ukrepov, ki predstavljajo odmik od začrtane strategije.
V času izjemno resnih gospodarskih razmer pa parcialne rešitve in zadovoljevanje interesov široke množice deležnikov niso učinkoviti.
Za uspešno delovanje podjetij je pomembno predvidljivo okolje.
Svet je soočen s težkim geopolitičnim okoljem, povišanimi cenami hrane in energije, visoko inflacijo, padcem proizvodnje … Kakšne posledice prinaša upočasnjena gospodarska rast in recesija v nekaterih državah?
Slovensko gospodarstvo je izjemno odvisno od gospodarskega dogajanja v naših najpomembnejših gospodarskih partnericah. In kot ste rekli, so napovedi rasti svetovnega gospodarstva slabe. To velja za razvitejša gospodarstva, ZDA in evroobmočje, kot tudi za druga gospodarstva. Obseg vpliva konflikta na Bližnjem vzhodu in vpliva težav, s katerimi se sooča nepremičninski sektor na Kitajskem, je težko oceniti in vprašanje je, v kolikšni meri je v omenjenih slabih napovedih njihov vpliv že zajet.
Vendar pa so napovedi lahko še slabše. Dejstvo je, da je izguba svetovne rasti gospodarstva zaradi vojne v Ukrajini visoka in napovedi nizkih gospodarskih rasti se še stopnjujejo. Nizka rast, ki je bila zabeležena že v letu 2022, se pričakuje tudi ob koncu letošnjega leta, pričakovan pa je padec tudi v letu 2024. In to še posebej v evrskem območju, kjer je za nas skrajno zaskrbljujoča napovedana recesija v Nemčiji.
Ker imamo v Sloveniji visoko inflacijo in izjemen pritisk na rast plač, smo stroškovno še manj konkurenčni, kar nas ob že tako manjši gospodarski aktivnosti naših partneric postavlja v še težji položaj. Hkrati pa se tako mi kot evrsko območje soočamo z že omenjeno visoko inflacijo, ob tem pa ne vemo, kdaj jo bo mogoče umiriti. In to predvsem zaradi šokov, kakršen je konflikt na Bližnjem vzhodu in njegov potencialni pritisk na cene nafte, pa tudi zaradi okoljskih šokov in njihovega potencialnega pritiska na cene hrane.
Še vedno primanjkuje delovne sile, kar je dodaten pritisk za dvigovanje plač in na inflacijo. Zato je treba nujno vzpostaviti možnost lažjega zaposlovanja tujcev v vseh sektorjih, od delovno intenzivnih do storitvenih in tudi visoko strokovnih delavcev. Nesprejemljivo je, da je treba več kot leto dni čakati na delovna dovoljenja za visoko usposobljene in izobražene tuje kadre, ki jih v Sloveniji ni mogoče dobiti. To res ne koristi nikomur.
V že tako težkih gospodarskih razmerah je prednostno in usmerjeno izvajanje ukrepov nujnost. Prej ste omenili mini davčno reformo, ki jo predlaga GZS, pa zdravstveno reformo, pokojninsko reformo itd. – in strinjam se, da so vse naštete reforme potrebne. Vendar pa je svetovno gospodarstvo in s tem tudi naše zdaj v tako nepredvidljivem in težkem položaju, da je osredotočenost na stabilno gospodarstvo in njegovo produktivnost ter na rast realnega BDP ključna.
Tako kot EU tudi Slovenija stopa po poti zelenega prehoda in energetske preobrazbe – pa smo pri tem dovolj hitri in učinkoviti?
Pri zelenem prehodu EU prednjači pred preostalim svetom. Pri uzakonjenju na primer potrebnih pravil poročanja, ki bodo pomagala in pospešila resen pristop k zelenemu prehodu, je EU vodilna. Je svetovni motor, ki spodbuja, če ne celo zavezuje druge dele sveta, da tudi pristopijo k stvari resno.
Sicer pogosto slišim, da je regulativa »cokla« in nepotrebna birokratsko-administrativna ovira. Ta pa naj bi v že tako težkih gospodarskih razmerah situacijo le še otežila in ne bo dovolila izvajanja pravih reform, ki bi omogočile ponovno resno gospodarsko rast. Vendar so nenehni okoljski šoki, ki smo jim priča po svetu in žal tudi na lastnem dvorišču, lep pokazatelj, da je reforma v smeri zelenega prehoda skrajno nujna. Ker pa ni drugega mehanizma za streznitev ljudi, je prav, da imamo ustrezno regulativo in zakonodajo. Zelo očitno je človeštvo pri zelenem prehodu prepočasno. In nobene razmere ne bi smele odtegniti pozornosti od njega, saj bodo sicer posledice prehude.
V slovensko zakonodajo bomo prenesli evropske zahteve, ki na posameznih delih dopuščajo, da se države članice same odločajo. Same se lahko na primer odločijo, kako bodo regulirale zaveze poročanja v primeru skupin podjetij. Na primer, pri obveznem poročanju posameznega podjetja, ki je del neke večje skupine, se lahko članica odloči, ali bodo zaveze poročanja zahtevane zgolj na ravni skupine in posamezni družbi ni potrebno ločeno poročanje. V tem delu mora biti država članica zelo pozorna.
Potrebna je natančna analiza našega gospodarstva in tveganj potencialno preohlapne zakonodaje, ki bi jo lahko Slovenija sprejela zaradi trenutno neželenih prevelikih regulatornih zahtev. Predvsem, če imajo podjetja, ki poslujejo na njenem ozemlju in so del skupine (ter kot taka morda niso zavezana k posamičnemu poročanju) lahko več manevrska prostora, da ne izpolnjujejo kriterijev želene trajnostne preobrazbe. S tem bodo namreč zavirala celotni zeleni prehod države in njeno dolgoročno konkurenčnost, in to v luči vključenosti v svetovne poslovne verige. Konkretno tveganje države je nakopičenje preveč nezelenega gospodarstva. To nas bo na daljši rok izključilo iz gospodarskih verig.
Vladni predlog zakona o gospodarskih družbah v našo zakonodajo prenaša tudi direktivo glede poročanja podjetij o trajnosti. Ali bodo predlagane rešitve dale boljšo sliko?
Menim, da bo regulativa na področju poročanja pomembno vplivala na hitrejši trajnostni prehod podjetij in učinkovitejšo ter njihovo resnejšo trajnostno naravnanost. Trajnostni prehod pomeni za podjetja tveganja in priložnosti, in zahteve poročanja zadevajo oboje. Zahteve se bodo postopno širile na celotno gospodarstvo, in enako velja za zahteve preverjanja oziroma revidiranja.
Strinjam se s postopnostjo in tudi z jasnimi pravili revidiranja, saj je treba tudi v to poročanje vnesti visoko stopnjo zaupanja, podobno kot velja za finančno poročanje in revidiranje. Neodvisni revizorji, ki smo zelo regulirani pri svojem delu, imamo ustrezne veščine in znanja in naše poslanstvo je, da delamo v javnem interesu. Sčasoma bo nefinančno poročanje preraslo pomen finančnega poročanja, zato je tako pomembno zaupanje v poročane informacije. Navsezadnje je od trajnostnega ravnanja odvisna naša skupna svetovna prihodnost.
Deloitte Slovenija je skupaj z Britansko-slovensko gospodarsko zbornico in Združenjem nadzornikov Slovenije sodelovala pri aprilskem zagonu pobude Chapter Zero Slovenija. Kaj je njen glavni namen?
Chapter Zero Slovenija je 25. nacionalna pobuda v globalni mreži za podnebne spremembe, Climate Governance Initiative. Cilj pobude je izobraževati in spodbujati člane nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov družb v Sloveniji, da se ustrezno opremijo s potrebnimi veščinami in znanjem o tem, kako podnebne spremembe uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe.
Mnogi nadzorni sveti in uprave se sprašujejo, kako podnebne spremembe umestiti v celovito strategijo podjetja. In namen pobude Chapter Zero je tudi pomagati pri teh izzivih. Mreža Chapter Zero trenutno pokriva več kot 50 držav. Prenos znanj in izkušenj med njimi in med njenimi člani je ravno tako pomemben prispevek te platforme.
Ne moremo mimo digitalne preobrazbe, ki tudi prinaša konkurenčno prednost. Kako se lahko čim bolje izkoristijo naložbe v digitalizacijo?
Naložbe v digitalizacijo, ki za podjetje pomeni ostati konkurenčen, so nujne. Uporaba sodobnih tehnologij je potrebna tudi zaradi privabljanja in ohranjanja nove in mlade delovne sile, ki je zelo dovzetna za uporabo novosti. Na primer, umetna inteligenca (UI) je dejstvo, ki ga mora vsako podjetje izkoristiti, ali pa bo izpadlo iz gospodarske igre. Tako digitalizacija, umetna inteligenca itd. spreminjajo način poslovanja v vsaki panogi. Če si nekoč potreboval osem svetovalcev za določen svetovalni projekt, lahko njihovo število z uporabo UI prepoloviš.
Sama zelo zagovarjam uporabo vseh naprednih orodij. Vendar pa z njimi in z UI prihaja tudi do določene večje stopnje tveganja glede njihove zanesljivosti. In tudi na tem področju Evropa že prednjači pri reguliranju, saj želi zagotoviti zanesljivost pri uporabi UI in algoritmov.
Vendar pa podjetja v Sloveniji ne izkoristijo dovolj subvencij, ki so na voljo iz različnih virov. Opažamo, da je premalo poznavanja, kateri viri so na voljo in premalo znanja, kako se ustrezno pripraviti za njihovo uspešno pridobivanje. To velja tako za področje digitalizacije kot tudi za področje zelenega prehoda.
Kako pa se spreminjajo načini dela v podjetjih z novimi generacijami?
Za podjetje v naši panogi so kadri ključni in tudi zato proučevanju trga dela posvečamo veliko pozornosti. Raziskave kažejo, da milenijci in generacije Z ne iščejo delodajalca, ki mu bodo dolgoročno lojalne. Pogosto imajo te generacije v enem koledarskem letu več delodajalcev. Raziskave kažejo, da nove generacije ne želijo ostati v istem sektorju in napredovati znotraj določenega sektorja, saj jim je pomembnejši spekter znanj na različnih področjih.
Navpična karierna lestev ni več edina možnost napredovanja. Še več, nove generacije takšnim karieram niso najbolj naklonjene. Karierna mreža je nov pristop, ki omogoča bistveno več smeri. Številni pripadniki generacije Z in milenijci si želijo alternativ za strokovno rast, vključno s pridobivanjem veščin in pogostejšo menjavo službenih vlog.
In kaj je zanje najpomembnejše, da jih bodo podjetja lahko dobila in zadržala?
Raziskava ACCA Global Talent trends 2023, je pokazala, da 47 odstotkov milenijcev in 52 odstotkov pripadnikov generacije Z načrtuje, da se bodo v naslednjih 12 mesecih premaknili v novo, naslednjo vlogo. Od tega 55 odstotkov anketiranih načrtuje premik iz sektorja, pri čemer 22 odstotkov razmišlja o premiku na enaki ravni.
Delodajalci si ne smemo zatiskati oči in predvidevati, da nekaj, kar je delovalo v naših časih, še vedno deluje in da se bodo novejše generacije že prilagodile. Zdaj je že jasno, da se ne bodo in se jim ni treba. Podjetja se morajo zelo potruditi, da bodo nove vstopnike na trg dela čim bolje razumela.
Fleksibilni delovni čas, večji pomen ravnovesja med delom in življenjem (work-life balance), šport, timsko delo, strme krivulje učenja itd. – vse to ni dovolj. Potreben je celovit pristop, če želimo mlade pridobiti, jih motivirati in naučiti prvin, ki so potrebne za nas in se od njih učiti sodobnih pristopov. Moramo se naučiti, kako investirati v delavca, ki je naklonjen k mrežni karieri. Poznavanje potrebe po mrežnih pristopih, razumevanje, da imajo mladi potrebo po širokem naboru različnih veščin in možnost ponujanja slednjih je možen odgovor na potrebe novih generacij.
V predlogu zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je tudi prenos direktive EU glede zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji, saj mehki ukrepi niso bili dovolj. So zapisani predlogi prava rešitev?
Deloitte skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije že nekaj časa izvaja merjenja zastopanosti obeh spolov v upravah in nadzornih svetih. Dokazano je, da je uravnoteženost dobra. Izmerjeno je, da uravnoteženost pozitivno prispeva gospodarstvu, torej je urejanje uravnoteženost z zakonodajo dobra.
Zakaj oziroma kdaj je potrebna zakonodaja, da dosežemo nekaj, kar je dobro za gospodarstvo oziroma družbo? Zato in takrat, ko družba ni dovolj zrela, da bi dobra merila implementirala sama. In menim, da so predlogi usmerjeni pravilno.
Ali boste tudi po sprejetju novega ZGD te analize še naprej opravljali?
Zanimivo vprašanje. Upam, da bo nastopil čas, ko bo umevno samo po sebi, da je uravnotežena raznolikost spolov v organih vodenja in nadzora dobra. In takrat zakonodajna rešitev ne bo več potrebna in bo realnost bolj ambiciozna od predvidenih zakonodajnih ciljev. Do takrat pa bi bilo preverjanje dejanskega izvajanja zakonskih zahtev še vedno potrebno. Saj bomo samo tako lahko razumeli, ali so bili ukrepi ustrezni in dobri, morda premalo ambiciozni in ali potrebujejo nadgradnje in dopolnitve.
V Deloittu ste že tretjič izvedli globalno raziskavo Ženske na delovnem mestu med 5000 ženskami iz desetih držav, ki je sicer pokazala nekaj napredka na področju izgorelosti, nevključujočega vedenja in hibridnega dela. Kaj pa še ostajajo največji izzivi?
Raziskava je pokazala, da so izzivi veliki in da nekatere dobronamerne rešitve niso prinesle želenih rezultatov, zato jih je treba dodelati. Takšno je na primer uvajanje hibridnega dela oziroma različnih oblik fleksibilnega dela. Raziskava je namreč pokazala, da so se ženske v kar 60 odstotkih izrekle, da jim je hibridni način dela oziroma »nova normala« dela prinesla večjo izključenost na delovnem mestu. Pa tudi, da se ženske soočajo z visoko stopnjo izgorelosti, ki je hkrati eden glavnih vzrokov, zakaj zapuščajo delodajalce. Rezultati anket so še pokazali, da se ženske na delovnem mestu soočajo z visoko stopnjo stresa. Žal pa tudi, da je nadlegovanja, »mikro« agresije in nevključevanja še vedno zelo veliko.
Glede na rezultate raziskave tudi ni videti konca prostovoljni visoki fluktuaciji delovne sile ali tako imenovanemu valu »the great resignation«. Več kot polovica anketiranih je namreč napovedala, da namerava zamenjati delodajalca v naslednjih dveh letih.
Kateri izzivi bodo po vašem mnenju zaznamovali leto 2024?
Kateri ne? Izzivov bo veliko, vsi niso znani in jih je težko predvideti. Gotovo je, da bo pomemben izziv vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu in nadaljnji vpliv vojne v Ukrajini na svetovno gospodarstvo. Pomemben izziv za gospodarstvo bo vpliv podnebnih šokov. Spopadali se bomo z inflacijo. Za slovensko gospodarstvo bo pomemben izziv aktivnost nemškega gospodarstva. Z izzivi se bo soočal trg delovne sile, ki se bo po svoje prilagajal nestabilnemu gospodarskemu okolju. Izziv bo tudi, kako se bomo odzvali na zmanjšanje apetita po tveganjih tako gospodarstva kot gospodinjstev. Izzivov bo veliko, še preveč!
