Ljubljana –
Ob stavki na Pošti so se na družbenih omrežjih vrstili komentarji uporabnikov, da stavko podpirajo, saj jih moti, da Pošta postaja trgovec, kjer je mogoče kupiti čokolado, sveče, dežnike in tehnično opremo.
Stavka se je sicer že končala, a dejstvo ostaja, da Pošta opravlja še številne druge dejavnosti, ne le raznos poštnih pošiljk.
Skupina Pošta je lani zbrala 250,6 milijona evrov, pod črto jim je ostalo 10,4 milijona evrov. Matična družba Pošta je zbrala 234,1 milijona evrov in je imela 9,9 milijona evrov čistega dobička. Pošta 86 odstotkov prihodkov ustvari s poštnimi storitvami, osem odstotkov z denarnimi storitvami in šest odstotkov z ostalimi storitvami (to je dobrih 14 milijonov evrov in v tej številki je zajeta tudi prodaja trgovskega blaga).
Pošta v letnem poročilu piše, da »so prihodki od prodaje trgovskega blaga nekoliko nižji kot v letu prej zaradi upada prodaje določenega blaga, preoblikovanja poštnih enot v pogodbene pošte, krajših oziroma deljenih delovnih časov pošt ter upada števila obiskov poslovalnic. Prihodki od informacijskih storitev so višji kot v letu 2017, najbolj so porasli prihodki od računalništva v oblaku in e-arhiviranja.« Po naši oceni je Pošta s ponudbo trgovskega blaga dosegla zgornjo omejitev dodatnih prihodkov, saj se krči število prodajnih mest, kjer te izdelke prodajajo. Če bi se temu delu poslov odrekla, bi to pomenilo, da bi še več poštnih poslovalnic postalo nerentabilnih in bi jih bilo treba oddati pogodbenikom ali zapreti. Če ima Pošta premalo ljudi za delo na terenu, bi se ob sedanjih trendih lahko zgodilo, da bodo morali odpuščati zaposlene na poštnih poslovalnicah.
