Konec ameriških sankcij za Deripaskova podjetja
Trumpova administracija odpravila blokado treh ruskih družb, povezanih s Putinovim oligarhom, cene aluminija so že padle.
Odpri galerijo
Podjetja, povezana z ruskim oligarhom, je Bela hiša oprostila sankcij. FOTO: REUTERS
Ljubljana – Svetovne cene aluminija so se znižale za dober odstotek po tem, ko je Bela hiša odpravila sankcije proti trem podjetjem, povezanim z ruskim oligarhom Olegom Deripasko, vključno z Rusalom, drugim največjim svetovnim proizvajalcem aluminija. Kot je navedlo ameriško finančno ministrstvo, so Rusal, njegova holdinška družba EN+ Group in energetska družba JSC EuroSibEnergo storile pomembne lastniške premike in znatno zmanjšale vpliv Deripaske.
Omenjene družbe so po zadnjih zatrdilih ameriške državne zakladnice, ki jo vodi Steven Mnuchin, tudi pristale na obsežno revizijsko preiskavo, s katero naj bi dokazale, da nimajo več povezav z ruskim milijarderjem. Sankcije proti samemu Olegu Deripaski, ki velja za poslovneža zelo blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, sicer še naprej ostajajo v veljavi. Omenjeni oligarh je sicer po oceni Forbesa 248. najbogatejši na svetu, s premoženjem vrednim 4,6 milijarde dolarjev (nekaj čez štiri milijarde evrov).
ZDA so sicer dodatne sankcije proti ruskim funkcionarjem, oligarhom in njihovim podjetjem vpeljale aprila lani. Ameriško finančno ministrstvo je tedaj med razlogi za njihovo uvedbo navedlo rusko vmešavanje v demokratične volitve, zasedbo Krima in pomoč Asadovemu režimu v Siriji. Deripaska se je na seznamu znašel tudi zaradi svojih poslovnih povezav z nekdanjim vodjem Trumpove volilne kampanje Paulom Manafortom.
Oleg Deripaska ima sicer prek svoje ciprske družbe Rasperia Trading v lasti tudi 25,9-odstotka delnic avstrijskega gradbenega koncerna Strabag in je s tem njegov tretji največji posamični lastnik. Strabag gradi tudi v Sloveniji in pri nas po zadnjih dosegljivih podatkih zaposluje 213 delavcev. Skupina Strabag sicer zadnja leta širi svoje posle, ima že skoraj 75 tisoč zaposlenih in ustvarja približno 14 milijard evrov prihodkov.
Večinski delež v Strabagu ima sicer družina predsednika uprave Hansa Petra Haselsteinerja, od leta 1998 pa sta pomembna skupna solastnika tudi bančna skupina Raiffeisen in zavarovalniška družba UNIQA. Deripaska je podjetje dokaoitaliziral v 2007 in tedaj tudi kupil manjši delež od sedanjih lastnikov.
Omenjene družbe so po zadnjih zatrdilih ameriške državne zakladnice, ki jo vodi Steven Mnuchin, tudi pristale na obsežno revizijsko preiskavo, s katero naj bi dokazale, da nimajo več povezav z ruskim milijarderjem. Sankcije proti samemu Olegu Deripaski, ki velja za poslovneža zelo blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, sicer še naprej ostajajo v veljavi. Omenjeni oligarh je sicer po oceni Forbesa 248. najbogatejši na svetu, s premoženjem vrednim 4,6 milijarde dolarjev (nekaj čez štiri milijarde evrov).
ZDA so sicer dodatne sankcije proti ruskim funkcionarjem, oligarhom in njihovim podjetjem vpeljale aprila lani. Ameriško finančno ministrstvo je tedaj med razlogi za njihovo uvedbo navedlo rusko vmešavanje v demokratične volitve, zasedbo Krima in pomoč Asadovemu režimu v Siriji. Deripaska se je na seznamu znašel tudi zaradi svojih poslovnih povezav z nekdanjim vodjem Trumpove volilne kampanje Paulom Manafortom.
Deripaska posredno tudi v Sloveniji
Oleg Deripaska ima sicer prek svoje ciprske družbe Rasperia Trading v lasti tudi 25,9-odstotka delnic avstrijskega gradbenega koncerna Strabag in je s tem njegov tretji največji posamični lastnik. Strabag gradi tudi v Sloveniji in pri nas po zadnjih dosegljivih podatkih zaposluje 213 delavcev. Skupina Strabag sicer zadnja leta širi svoje posle, ima že skoraj 75 tisoč zaposlenih in ustvarja približno 14 milijard evrov prihodkov.
Večinski delež v Strabagu ima sicer družina predsednika uprave Hansa Petra Haselsteinerja, od leta 1998 pa sta pomembna skupna solastnika tudi bančna skupina Raiffeisen in zavarovalniška družba UNIQA. Deripaska je podjetje dokaoitaliziral v 2007 in tedaj tudi kupil manjši delež od sedanjih lastnikov.
