Mervar za začasno ustavitev Teša
Direktor Elesa Aleksander Mervar je v današnjem daljšem zapisu podrobneje pojasnil razloge, zakaj je predlagal, da gresta peti in šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) v mirovanje od 15. oktobra do 2. novembra, z možnostjo podaljšanja do 30. novembra letos. Mervar meni, da ni razloga za paniko, Teš pa bi bolj potrebovali v zimskih mesecih.
Od 21. septembra, ko je izjavil, da bi bilo dobro, če bi Teš obratoval ves čas remonta jedrske elektrarne, ki traja do 2. novembra, sta se zgodili dve stvari. Prva je sabotaža dveh plinovodov Severni tok 1 in 2. S tem so možnosti dobav ruskega plina bistveno nižje, lahko celo pridemo v situacijo, ko dobav ne bo več in to pred zimskim obdobjem, ko sta tako poraba plina kot električne energije, najvišji, pravi Mervar. Druga pa je padec terminskih, DayAhead in SPOT cen na evropskih borzah. 21. septembra je bila terminska cena za četrti kvartal leta na nemški borzi EEX, skupaj s stroški, 567 evrov na megavatno uro (MWh). »Na dan, ko sem izvedel, da so imeli v Premogovniku Velenje havarijo, 12. oktobra, je znašala cena na isti borzi za meseca oktober in november 2022 precej manj, 337 evrov na MWh, za december 2022, januar in februar 2023, pa 557 evrov na MWh.
Steberni udar in manjši izkop
Popoldne 12. oktobra je Mervar prejel informacijo, da so imeli v Premogovniku Velenje (PV) steberni udar na enem izmed dveh odkopnih polj. »Zaradi te havarije se ocenjuje, da dnevni izkop lignita v PV ne bo presegel 4500 ton pri kalorični vrednosti 10,8 gigajoulov na ton, kar lahko traja od meseca do treh mesecev. To pomeni bistveno nižje količine izkopa lignita, kot so bile upoštevane pri projekcijah za čas od 1. novembra do 31. marca. Analize so pokazale, da bi prenosni sistem lahko nemoteno deloval tudi v takšni situaciji, predvsem zaradi naprav, ki smo jih vključili v sistem v zadnjih dveh letih v okviru evropskega projekta SincroGrid. Preveril sem tudi dolgoročne vremenske napovedi, ki do konca remonta NEK ne kažejo nekih bistvenih ohladitev. Zato sem predlagal, da gre Teš v mirovanje med 15. oktobrom in 2.novembrom, z možnostjo podaljšanja do 30. novembra,« pravi Mervar.
Njegov predlog temelji na dveh predpostavkah, da bi z obratovanjem Teša zmanjšali tveganja nezmožnsti uvoza elektrike v mesecih nizkih temperatur in najvišje porabe in ekonomskemu učinku za HSE oziroma za Republiko Slovenijo, kot posredno lastnico Teša.
Če šesti blok Teša uporablja velenjski lignit, znaša njegova stroškovna cena 156 evrov, če uporablja uvoženi premog 230 evrov, če peti blok uporablja uvoženi premog pa 294 evrov na MWh. To je bistveno cenejše, kot povprečna terminska cena 557 evrov za obdobje med decembrom 2022 in februarjem 2023. »Z izklopom Teša se premakne za 290 gigavatnih ur proizvodnje iz oktobra in novembra 2022 v meseca december 2022 in januar 2023,« pravi Mervar.
Kot dodaja, nihče od sedaj vodilnih tako na HSE kot Teš ni kriv, če je izkop lignita bistveno nižji in nezadosten, kot je bil opredeljen v končnem investicijskem programu za šesti blok Teša. Še manj resorni minister ali uprava SDH. Mervar bi se za uvoz testnih količin premoga odločil že bistveno prej, marca, ko so bili znane porazne številke o proizvodnji iz hidroelektrarn.
Premalo premoga
»Če bi lahko Premogovnik Velenje izkopal lignit v količinah, ki bi zadoščala za polno obratovanje takopetega kot šestega bloka Teš, bi lahko mirno pričakovali zimske mesece. Oba bloka skupaj imata neto moč na pragu 847 MW. V obdobju 1. decembra do konca februarja je 2160 ur. Če bi bloka obratovala v tem obdobju na 95 odstotkov neto moči na pragu, bi lahko proizvedla 1.738 GWh elektrike. V Sloveniji bi bili v tem primeru uvozno neodvisni. Na žalost pa bo, po napovedih vodstva HSE, proizvodnja v tem obdobju samo 678 GWh, oziroma borih 39 odstotkov. In to pri uvozu nekaj manj kot 100.000 ton premoga,« pravi Mervar, ki je že aprila 2009 ocenil, da so zaloge lignita preskromne za tako velik blok.
»Sistem je glede na razmere v sinhronem območju Evrope zadosten, na vidiku niso nobene omejitve. Če bi se razmere poslabšale, gre Teš spet v omrežje, če to ne bi zadostovalo, pa še plinski bloki, ki bi uporabljali ekstra lahko kurilno olje. Ni razloga za paniko,« še pravi Mervar, ki dodaja, da je 499 MW plinskih elektrarn lahko na polni moči v 15 minutah, 542 MW blok šestega bloka Teš pa v 12 do 16 urah.
V Sloveniji je 11 plinskih elektrarn, ki kot energent lahko uporabljajo plin ali kurilno olje. Ker Evropska komisija pričakuje 15-odstotni prihranek plina do marca, plina ne bodo uporabljale. »Variabilni stroški MWh iz plinskih elektrarn znašajo med 333 in 533 evrov, odvisno od tega, katero bi zagnali,« še pravi Mervar o možnostih oskrbe Slovenije z elektriko.
