Nafta se ceni, tudi na naših črpalkah, v petek pa na potezi Opec
V naftnem kartelu bi črpali več, predvsem Rusi in Savdijci, vprašanje pa je, koliko, da se ne zruši trg.
Odpri galerijo
naftaWTI
Ljubljana – Cena nafte na mednarodnih trgih pada, zato je vlada z današnjim dnem pocenila liter 95-oktanskega bencina za 2,1 centa na 1,342 evra, cena dizla pa se je znižala za 2,6 centa na 1,284 evra,
Ob padanju cen nafte zdaj trgi predvsem pogledujejo proti petkovemu sestanku Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in napovedim Savdske Arabije in Rusije, da bosta povečali količine načrpane nafte. Njunim nameram ostro nasprotuje Iran, ki po poročanju Bloomberga napoveduje veto na savdski predlog, pri tem pa računa na pomoč dveh drugih članic, Iraka in Venezuele. V investicijski banki Goldman Sachs sicer pričakujejo, da bodo članice Opeca do konca leta povečale količino načrpane nafte za 1,3 milijona sodov na dan, v prvi polovici prihodnjega leta pa še za pol milijona sodov.
»Pričakovati je, da se bodo članice naftnega kartela Opec odločile za dvig proizvodnje med enim in 1,5 milijona sodov do konca leta 2019. Za zdaj se ugiba, da bodo članice Opeca v prihodnjih nekaj mesecih povišale proizvodnjo za med 0,3 in 0,6 milijona sodov na dan, medtem ko si Rusija želi konkretnejši dvig v višini 1,5 milijona sodov na dan,« meni Miha Mihalj iz Alta Skladov.
Povečanje produkcije po njegovi oceni verjetno ne bi privedlo do presežne količine nafte na trgu. Ta bi jo moral brez večjih težav absorbirati, cena nafte pa bi se v tem primeru lahko gibala v razponu med 70 in 80 dolarji za sod. Kitajska napoved na uvedbo carin na ameriško nafto in plin pa po njegovi oceni ne bo imela nobenega vpliva na svetovne cene nafte in plina, saj bo Kitajska pač več nafte odkupila od Rusov in Savdijcev.
Sogovornik opozarja, da je Opec zdaj v nekoliko drugačnem položaju kot pred dvema letoma, ko so se odločali za omejevanje proizvodnje in posledično želeli zvišati ceno nafte. »Danes se zaradi pešajoče proizvodnje v Venezueli in uvedbe sankcij proti Iranu spopadajo s tveganjem, da bi prišlo do korenite rasti cene nafte, kar pa želijo s povečano proizvodnjo ublažiti. Vprašanje, s katerim se ubadajo članice Opec in Rusija, je, za koliko dejansko zvišati proizvodnjo. Če bodo proizvodnjo zvišali premalo, lahko cena nafte hitro poleti nad 80 dolarjev. Če pa bi bil dvig proizvodnje prevelik, bi v 2019 spet imeli presežno ponudbo in padec cene,« ocenjuje Mihalj.
Dodatno zdaj ceno nafte pritiskajo navzdol tečajni razlogi: »jastrebovska« politika ameriške centralne banke z vztrajnim višanjem obrestnih mer krepi dolar in nakazuje, da bo ta močan tudi v prihodnje, še posebej v razmerju do valut pomembnih uvoznic nafte (Indija in druge razvijajoče se države), kar bi lahko negativno vplivalo na prihodnje povpraševanje.
Pri nas je Umar v pomladanski napovedi predvidel, da se bo letos sod nafte brent podražil z lanskih 54 na 65 dolarjev (približno kolikor znaša zdaj), nato pa naj bi se nafta do 2020 pocenila na 58 dolarjev. »Nihanja cen nafte niso nič posebnega, preživeli smo obdobja že precej višjih dvigov, pa še precej strmejših padcev, ki jih je praktično nemogoče predvideti. Na Umarju smo zato pri napovedih upoštevali ceno, ki je veljala v času priprave naše napovedi in predpostavili, da bo veljala vse leto. To načelo upošteva večina institucij, ki pripravlja gospodarske napovedi, in tudi mi napovedi zdaj ne spreminjamo,« pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.
Ob padanju cen nafte zdaj trgi predvsem pogledujejo proti petkovemu sestanku Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in napovedim Savdske Arabije in Rusije, da bosta povečali količine načrpane nafte. Njunim nameram ostro nasprotuje Iran, ki po poročanju Bloomberga napoveduje veto na savdski predlog, pri tem pa računa na pomoč dveh drugih članic, Iraka in Venezuele. V investicijski banki Goldman Sachs sicer pričakujejo, da bodo članice Opeca do konca leta povečale količino načrpane nafte za 1,3 milijona sodov na dan, v prvi polovici prihodnjega leta pa še za pol milijona sodov.
Pričakovanja, da bo Opec dvignil proizvodnjo
»Pričakovati je, da se bodo članice naftnega kartela Opec odločile za dvig proizvodnje med enim in 1,5 milijona sodov do konca leta 2019. Za zdaj se ugiba, da bodo članice Opeca v prihodnjih nekaj mesecih povišale proizvodnjo za med 0,3 in 0,6 milijona sodov na dan, medtem ko si Rusija želi konkretnejši dvig v višini 1,5 milijona sodov na dan,« meni Miha Mihalj iz Alta Skladov.
Povečanje produkcije po njegovi oceni verjetno ne bi privedlo do presežne količine nafte na trgu. Ta bi jo moral brez večjih težav absorbirati, cena nafte pa bi se v tem primeru lahko gibala v razponu med 70 in 80 dolarji za sod. Kitajska napoved na uvedbo carin na ameriško nafto in plin pa po njegovi oceni ne bo imela nobenega vpliva na svetovne cene nafte in plina, saj bo Kitajska pač več nafte odkupila od Rusov in Savdijcev.
Nafta se zadnje tedne ceni.
Sogovornik opozarja, da je Opec zdaj v nekoliko drugačnem položaju kot pred dvema letoma, ko so se odločali za omejevanje proizvodnje in posledično želeli zvišati ceno nafte. »Danes se zaradi pešajoče proizvodnje v Venezueli in uvedbe sankcij proti Iranu spopadajo s tveganjem, da bi prišlo do korenite rasti cene nafte, kar pa želijo s povečano proizvodnjo ublažiti. Vprašanje, s katerim se ubadajo članice Opec in Rusija, je, za koliko dejansko zvišati proizvodnjo. Če bodo proizvodnjo zvišali premalo, lahko cena nafte hitro poleti nad 80 dolarjev. Če pa bi bil dvig proizvodnje prevelik, bi v 2019 spet imeli presežno ponudbo in padec cene,« ocenjuje Mihalj.
Močan dolar bi znižal povpraševanje po nafti
Dodatno zdaj ceno nafte pritiskajo navzdol tečajni razlogi: »jastrebovska« politika ameriške centralne banke z vztrajnim višanjem obrestnih mer krepi dolar in nakazuje, da bo ta močan tudi v prihodnje, še posebej v razmerju do valut pomembnih uvoznic nafte (Indija in druge razvijajoče se države), kar bi lahko negativno vplivalo na prihodnje povpraševanje.Pri nas je Umar v pomladanski napovedi predvidel, da se bo letos sod nafte brent podražil z lanskih 54 na 65 dolarjev (približno kolikor znaša zdaj), nato pa naj bi se nafta do 2020 pocenila na 58 dolarjev. »Nihanja cen nafte niso nič posebnega, preživeli smo obdobja že precej višjih dvigov, pa še precej strmejših padcev, ki jih je praktično nemogoče predvideti. Na Umarju smo zato pri napovedih upoštevali ceno, ki je veljala v času priprave naše napovedi in predpostavili, da bo veljala vse leto. To načelo upošteva večina institucij, ki pripravlja gospodarske napovedi, in tudi mi napovedi zdaj ne spreminjamo,« pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.
