Naslednje poglavje občutljive odvisnosti od Kitajske

V nadaljevanju preberite:

Spomnimo se zadnjih kriz avtomobilske industrije. Tista leta 2020 je bila koronska in je z ustavljanjem tovarn udarila vse gospodarstvo, ne le avtomobilistov; naslednja s pomanjkanjem polprevodnikov je bila že bolj specifična, tokratna s težavo pri dobavah redkih zemelj je še nekoliko bolj posebna. Vsekakor pa govori o tem, kako zelo je kljub besedam o nujni večji samozadosnosti in zavezam Evropa še vedno vpeta v globalne tokove in odvisna od dobav s Kitajske.

Če se najprej vrnemo nazaj. Ko so se v koronski epidemiji kakor vse ustavile tudi avtomobilske tovarne, so obstale dlje kot industrija zabavne elektronike, katere izdelki so bili v tistih časih še posebej in vse bolj zaželeni. Ko so se avtomobilisti znova zagnali, so se morali za polprevodnike, ki večinoma nastajajo na Tajvanu, postaviti na konec nakupne vrste, kar jim je povzročilo goro težav. Evropa se boji konkurence in omejuje Kitajce, za njihove električne avtomobile jim je naložila t. i. kazenske carine, češ da so si konkurenčno prednost ustvarili s sistematičnim državnim subvencioniranjem. A vendarle, v električnih avtomobilih so baterije, katerih tehniko, kemijsko sestavo, potrebne surovine in njihovo predelavo obvladuje Kitajska, preostalo pa Korejci in Japonci.

A to še ni vse. Zdaj je na vratih nov problem.