Nemčija se je za las izognila recesiji

Berlin - Nemčija je v zadnjem četrtletju lanskega leta imela ničelno rast bruto domačega proizvoda, sporoča nemška zvezna statistična služba. Osrednja evropska država se je s tem vendarle za las izognila uradni razglasitvi recesije, potem ko se je rast v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšala za 0,2 odstotka. Inštitut IFO za letos Nemčiji recesije ne napoveduje.

Preberite tudi: V EU je bila lani 1,9-odstotna gospodarska rast

Nemški statistiki vzroke za pozitivno ničlo pripisujejo večjim investicijam v gradbeništvo in opremo, povečali sta se tudi zasebna in državna poraba. Zunanja trgovina tokrat ni poskrbela za dodatne impulze, saj sta se enako povečevala tako izvoz kot uvoz. Nemški izvoz je tudi lani, že petič po vrsti, dosegel rekordno raven, a se je tempo rasti upočasnil že v minulem letu.

Avtomobilska industrija si je delno opomogla

Osrednja evropska država je tudi v vsem lanskem letu imela najnižjo rast v zadnjih petih letih, po končnih izračunih 1,4-odstotno, za letos pa ji tako gospodarsko ministrstvo kot gospodarski inštitut napovedujeta le enoodstotno.


Na münchenskem inštitutu Ifo dodajajo, da je za lansko ohladitev najbolj kriva industrija, ki je bila vsaj v drugi polovici leta že v recesiji. Krepko zmanjšanje proizvodnje avtomobilov v tretjem četrtletju si je v četrtem le delno opomoglo, ocenjuje njihov raziskovalec konjunkturnih trendov Timo Wollmershäuser, proti koncu leta pa se je zmanjšala tudi proizvodnja nekaterih drugih pomembnih industrijskih vej.
 

IFO za letos recesije ne napoveduje

Kljub temu v Ifu osrednji evropski državi za letos ne napovedujejo recesije. Zaposlovanje bo spet preseglo vse rekorde in večji finančni transferji bodo še povečali kupno moč prebivalstva. Poleg tega država načrtuje milijardne investicije ter povečana sredstva za obrambo, ob še naprej nizkih obrestih pa si bo najbrž spet opomoglo tudi gradbeništvo. Vse to bo verjetno zadostovalo za nekaj rasti, a precej manj kot v preteklih letih. Nemški ekonomist opozarja na slabšo gospodarsko rast v svetu, tudi zaradi trgovinskih prepirov in brexita, a tudi na doma ustvarjene težave, kot je zastoj prodaje avtomobilov zaradi novih standardov izpustov. Prav tem je mogoče pripisati veliko odgovornost za slabe gospodarske rezultate v drugi polovici lanskega leta.


Med drugimi vzroki ekonomisti omenjajo tudi uničujočo poletno sušo, ki je izsušila tudi pomembne vodne povezave, med njimi še posebno reko Ren. Zaradi tega so bili več mesecev omejeni prevozi dobrin skozi Nemčijo od Nizozemske do švicarske meje. Vrhovni ekonomist banke ING Diba Carsten Brzeski je Deutsche Welle nemške gospodarske temelje kljub temu ocenil za trdne, po njegovem prepričanju so v prihodnjem obdobju možnosti postopne okrepitve večje od ponovnega razočaranja nad gospodarskimi statistikami.
 

Rezultati Commerzbank dobra novica

Dobra novica je tudi dobiček, ki so ga lani pridelali v drugi največji nemški banki Commerzbank. S 865 milijonov evrov je ta skoraj sedemkrat večji kot leto pred tem in svojim delničarjem bodo spet lahko izplačali dividende. Da bi se takšen razvoj nadaljeval, napovedujejo investicije v digitalizacijo ter nadaljevanje zniževanja stroškov. Navajajo, da so pridobili milijon novih strank, banka, ki jo je morala med zadnjo finančno krizo reševati država, pa zdaj status najtežavnejše domače banke prepušča Deutsche Bank. Ni pa znano, kaj si v Commerzbank mislijo o morebitni združitvi, ki jo v zadnjem času pogosto omenjajo v političnih krogih. Zagovorniki takšnega ukrepa upajo, da bi Nemčija s tem dobila mednarodno konkurenčno veliko banko, ki bi lahko podpirala izvozno gospodarstvo. Kritiki verjamejo, da bi le podvojili šibke strani obeh.