Trgovina zaradi epidemije naredila velik tehnološki preskok
Dobro novico pa zasenči dejstvo, da je epidemija okrnila poslovanje in rezultate trgovine.
Odpri galerijo
Podatki potrjujejo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe in nikoli v tem času ni bila vir okužb. FOTO: Leon Vidic/Delo
Trgovinska dejavnost se je končno vrnila v stari ritem. Vsa, tudi tista, ki je zaradi ukrepov za zajezitev covida-19 morala dolge mesece ostati zaprta. Ni in nikoli več ne bo ista kot pred marcem 2020, saj je zanjo zdaj na prvem mestu varnost pred okužbami in dosledno izvaja vse zaščitne ukrepe po navodilih NIJZ. Poleg tega pa je naredila velikanski tehnološki preskok. S pospešenim investiranjem v digitalizacijo, logistiko in večkanalno prodajo je dosegla razvojno raven, za katero bi v normalnih razmerah potrebovala od tri do pet let.
K pospešitvi uvajanja digitalizacije v poslovne procese je dejavnost prisilila epidemija, prvi pogoj, da so lahko ostajale ves čas odprte in dobro založene vsaj živilske trgovine, pa je bilo upoštevanje varnostnih ukrepov. Kar je bilo za trgovce sveto in je imelo temu primeren učinek. Podatki, s katerimi razpolaga Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), potrjujejo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe in nikoli v tem času ni bila vir okužb. Ob tem pa je ves čas epidemije opravljala tudi pomembno nalogo nemotene osnovne preskrbe prebivalstva.
TZS je v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci organizirala testiranje s hitrimi testi, svojim članom pa je pomagala tudi pri obveščanju o zbiranju prijav za cepljenje v kritični infrastrukturi, kamor sodi trgovina. Predsednica TZS Mariča Lah je ob tej priložnosti pozvala pristojne, naj v strategiji cepljenja v okviru kritične infrastrukture zagotovijo in vzpostavijo čim prej tudi sistem cepljenja za vse zaposlene v trgovini, ki izražajo interes za cepljenje. Interes obstaja in dokazuje visoko stopnjo odgovornosti trgovcev do strank in družbe.
Med 17. februarjem in 21. aprilom so na ta način opravili skoraj 10.000 hitrih antigenskih testov, delež pozitivnih je znašal manj kot odstotek, kar je po besedah direktorice TZS Mije Lapornik izjemno malo.
Upoštevaje vse izkušnje na TZS menijo, da je zdaj ključno, da tudi trgovina z neživili ostane odprta – seveda ob nadaljnjem izvajanju vseh potrebnih zaščitnih ukrepov. »Z morebitnim ponovnim zapiranjem te dejavnosti, ki v gospodarstvu ustvari največji delež prihodkov od prodaje, ne bomo mogli ustvariti rasti zasebne potrošnje, ki pomembno pripomore k stabilnosti gospodarstva. Poleg tega smo že zdaj v trgovini izgubili več kot 12.000 delovnih mest, mnogo manj je tudi študentskega dela,« opozarja Lapornikova.
Dobrodošel tehnološki preskok namreč zasenči dejstvo, da je epidemija zarezala v poslovanje in rezultate trgovine. Kot kaže primerjava z EU, slovenska trgovina še ne kaže bistvenega izboljšanja. Slovenija je lani glede na leto 2019 doživela enega največjih padcev realnih prihodkov v trgovini na drobno med državami EU (v Sloveniji so se znižali za 9,7 odstotka, na ravni EU27 pa za le 0,6 odstotka). Podoben trend se nadaljuje tudi letos, saj so se kumulativni realni prihodki v trgovini na drobno v Sloveniji v prvih dveh mesecih letos glede na isto obdobje lani znižali za 5,6 odstotka, na ravni EU27 pa za 3,4 odstotka.
Zaradi večmesečnega zaprtja so v najtežjem položaju specializirane trgovine s tekstilom in obutvijo, papirnice, trgovine z darilnim programom, športnim programom, sledi pa trgovina s tehničnim in drugim neživilskim blagom. Spletna prodaja je izpad prihodkov nadomestila samo v manjšem delu.
Vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu so bili po mnenju Mariče Lah pravilni in hitro sprejeti, »vendar bo treba, izhajajoč iz prakse, nekatere še nadgraditi«. Probleme, na katere opozarja TZS, prepoznava kot pereče tudi EU. Vendar pa po mnenju predsednice TZS »ukrepi, oblikovani na nacionalni ravni, niso dovolj učinkoviti predvsem v delu, ki zadeva povračila fiksnih stroškov; celo zaradi zaprtja najbolj prizadeta trgovska podjetja prejmejo le manjši del stroškov, ki jih imajo v upravičenem obdobju«.
V hudih težavah so se znašli zlasti trgovci s sezonskim blagom (tekstilom in obutvijo), saj so bili zaprti prav v času, ko sicer ustvarijo največ prodaje po rednih cenah. Zdaj je ostalo veliko blaga neprodanega (celo do 70 odstotkov po vrednosti), kar pomeni, da imajo trgovci veliko denarja v zalogah, ki bodo težko iztržljive. Pravzaprav jih bodo prisiljeni razprodati z visokimi popusti.
Zato je TZS pripravila predlog za nadgradnjo državnih ukrepov iz devetega paketa. Tako predlaga, naj država trgovcem za posamezne mesece zaprtja nadomesti izgubo prihodkov od prodaje glede na leto 2019 v višini 20 odstotkov te izgube.
Pri povračilu nekritih fiksnih stroškov naj na primer spremeni vstopni prag, obdobje zajema za mala in mikro podjetja, najbolj prizadetim naj jih poplača stoodstotno, podaljša naj upravičeno obdobje, umakne omejitve, vezane na zaposlenega, ter ukrep podaljša do konca letošnjega leta. To zadnje predlaga tudi za subvencioniranje čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene, subvencioniranja minimalne plače … Delodajalci, ki zaradi likvidnostnih težav ne bodo mogli izplačati regresa do zakonskega roka, naj dobijo možnost njegovega izplačila do konca leta v dveh delih, zaprtim pa naj ga subvencionira država.
TZS predlaga tudi povračilo stroškov hitrega testiranja tistim, ki so vanj prisiljeni z odlokom. Subvencionira naj se nakup zaščitne opreme za covid-19. Če se bo izkazalo, da pri koristniku ukrepov prihodki ne bodo upadli toliko, kot predvideva zakon, TZS podpira predlog, da sredstev ni treba vračati, ampak naj se namenijo za razvoj (na primer zelena transformacija in digitalizacija …) in nagrade zaposlenim. In ker je interventna zakonodaja zapletena, trgovci predlagajo še, naj se pogoji zanjo poenostavijo.
Mariča Lah pričakuje, da bodo omenjene predloge lahko v kratkem podrobno predstavili in pojasnili na seji strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje na ministrstvu za gospodarstvo.
K pospešitvi uvajanja digitalizacije v poslovne procese je dejavnost prisilila epidemija, prvi pogoj, da so lahko ostajale ves čas odprte in dobro založene vsaj živilske trgovine, pa je bilo upoštevanje varnostnih ukrepov. Kar je bilo za trgovce sveto in je imelo temu primeren učinek. Podatki, s katerimi razpolaga Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), potrjujejo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe in nikoli v tem času ni bila vir okužb. Ob tem pa je ves čas epidemije opravljala tudi pomembno nalogo nemotene osnovne preskrbe prebivalstva.
Manj kot odstotek pozitivnih
TZS je v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in zunanjimi mobilnimi izvajalci organizirala testiranje s hitrimi testi, svojim članom pa je pomagala tudi pri obveščanju o zbiranju prijav za cepljenje v kritični infrastrukturi, kamor sodi trgovina. Predsednica TZS Mariča Lah je ob tej priložnosti pozvala pristojne, naj v strategiji cepljenja v okviru kritične infrastrukture zagotovijo in vzpostavijo čim prej tudi sistem cepljenja za vse zaposlene v trgovini, ki izražajo interes za cepljenje. Interes obstaja in dokazuje visoko stopnjo odgovornosti trgovcev do strank in družbe.
Med 17. februarjem in 21. aprilom so na ta način opravili skoraj 10.000 hitrih antigenskih testov, delež pozitivnih je znašal manj kot odstotek, kar je po besedah direktorice TZS Mije Lapornik izjemno malo.
Trgovci s sezonskim blagom bodo prisiljeni zaloge razprodati z velikimi popusti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Upoštevaje vse izkušnje na TZS menijo, da je zdaj ključno, da tudi trgovina z neživili ostane odprta – seveda ob nadaljnjem izvajanju vseh potrebnih zaščitnih ukrepov. »Z morebitnim ponovnim zapiranjem te dejavnosti, ki v gospodarstvu ustvari največji delež prihodkov od prodaje, ne bomo mogli ustvariti rasti zasebne potrošnje, ki pomembno pripomore k stabilnosti gospodarstva. Poleg tega smo že zdaj v trgovini izgubili več kot 12.000 delovnih mest, mnogo manj je tudi študentskega dela,« opozarja Lapornikova.
Dobrodošel tehnološki preskok namreč zasenči dejstvo, da je epidemija zarezala v poslovanje in rezultate trgovine. Kot kaže primerjava z EU, slovenska trgovina še ne kaže bistvenega izboljšanja. Slovenija je lani glede na leto 2019 doživela enega največjih padcev realnih prihodkov v trgovini na drobno med državami EU (v Sloveniji so se znižali za 9,7 odstotka, na ravni EU27 pa za le 0,6 odstotka). Podoben trend se nadaljuje tudi letos, saj so se kumulativni realni prihodki v trgovini na drobno v Sloveniji v prvih dveh mesecih letos glede na isto obdobje lani znižali za 5,6 odstotka, na ravni EU27 pa za 3,4 odstotka.
Zaradi večmesečnega zaprtja so v najtežjem položaju specializirane trgovine s tekstilom in obutvijo, papirnice, trgovine z darilnim programom, športnim programom, sledi pa trgovina s tehničnim in drugim neživilskim blagom. Spletna prodaja je izpad prihodkov nadomestila samo v manjšem delu.
Ukrepe bo treba nadgraditi
Vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu so bili po mnenju Mariče Lah pravilni in hitro sprejeti, »vendar bo treba, izhajajoč iz prakse, nekatere še nadgraditi«. Probleme, na katere opozarja TZS, prepoznava kot pereče tudi EU. Vendar pa po mnenju predsednice TZS »ukrepi, oblikovani na nacionalni ravni, niso dovolj učinkoviti predvsem v delu, ki zadeva povračila fiksnih stroškov; celo zaradi zaprtja najbolj prizadeta trgovska podjetja prejmejo le manjši del stroškov, ki jih imajo v upravičenem obdobju«.
V hudih težavah so se znašli zlasti trgovci s sezonskim blagom (tekstilom in obutvijo), saj so bili zaprti prav v času, ko sicer ustvarijo največ prodaje po rednih cenah. Zdaj je ostalo veliko blaga neprodanega (celo do 70 odstotkov po vrednosti), kar pomeni, da imajo trgovci veliko denarja v zalogah, ki bodo težko iztržljive. Pravzaprav jih bodo prisiljeni razprodati z visokimi popusti.
•Covid-19 je močno pospešil tehnološki razvoj v trgovini.
•Delež pozitivnih testov HAG je bil manj kot enoodstoten.
•TZS predlaga nadgradnjo državnih ukrepov iz devetega paketa.
•Delež pozitivnih testov HAG je bil manj kot enoodstoten.
•TZS predlaga nadgradnjo državnih ukrepov iz devetega paketa.
Zato je TZS pripravila predlog za nadgradnjo državnih ukrepov iz devetega paketa. Tako predlaga, naj država trgovcem za posamezne mesece zaprtja nadomesti izgubo prihodkov od prodaje glede na leto 2019 v višini 20 odstotkov te izgube.
Pri povračilu nekritih fiksnih stroškov naj na primer spremeni vstopni prag, obdobje zajema za mala in mikro podjetja, najbolj prizadetim naj jih poplača stoodstotno, podaljša naj upravičeno obdobje, umakne omejitve, vezane na zaposlenega, ter ukrep podaljša do konca letošnjega leta. To zadnje predlaga tudi za subvencioniranje čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene, subvencioniranja minimalne plače … Delodajalci, ki zaradi likvidnostnih težav ne bodo mogli izplačati regresa do zakonskega roka, naj dobijo možnost njegovega izplačila do konca leta v dveh delih, zaprtim pa naj ga subvencionira država.
TZS predlaga tudi povračilo stroškov hitrega testiranja tistim, ki so vanj prisiljeni z odlokom. Subvencionira naj se nakup zaščitne opreme za covid-19. Če se bo izkazalo, da pri koristniku ukrepov prihodki ne bodo upadli toliko, kot predvideva zakon, TZS podpira predlog, da sredstev ni treba vračati, ampak naj se namenijo za razvoj (na primer zelena transformacija in digitalizacija …) in nagrade zaposlenim. In ker je interventna zakonodaja zapletena, trgovci predlagajo še, naj se pogoji zanjo poenostavijo.
Mariča Lah pričakuje, da bodo omenjene predloge lahko v kratkem podrobno predstavili in pojasnili na seji strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje na ministrstvu za gospodarstvo.
