Ni opaziti večjega upada sklenjenih zavarovanj
Slovenski zavarovalniški trg je stabilen, zavarovalnice imajo visoko kapitalsko ustreznost. Največje regulatorno tveganje ta trenutek je gotovo omejitev cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na podlagi vladne uredbe ter odprava oziroma prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je na medijski konferenci, na kateri so predstavili aktualne razmere na zavarovalniškem trgu in poudarke letnega poročila za leto 2022, dejal Gorazd Čibej, direktor Agencije za zavarovalni nadzor.
»Dopolnilno zdravstveno zavarovanje namreč predstavlja kar četrtino pobrane premije. Vladni ukrep predstavlja pomemben poseg v strukturo zavarovalniškega trga, nekatere zavarovalnice imajo zaradi tega precejšnje izgube,« je povedal Čibej. V prihodnje lahko zaradi ukinitve pričakujemo razvoj novih zavarovalnih produktov, je poudaril direktor Agencije.
Po besedah Nika Erkerja, vodje sektorja za analize in mednarodne zadeve ter namestnika direktorja Agencije, sta se zaradi konflikta v Ukrajini dodatno izrazili makroekonomsko in tržno tveganje. »Zadnje je vplivalo na dvig obrestnih mer, te spremembe so bile zelo hitre. Makroekonomska tveganja so se odrazila kot slabitev kupne moči prebivalstva zaradi naraščajočih cen, kar bo imelo v prihodnje gotovo dodatni vpliv tudi na zavarovanja,« je dejal Erker in ob tem omenil še kibernetska tveganja, pri čemer so zavarovalnice opazile več poskusov vdorov preko socialnega inženiringa; večjih incidentov sicer ni bilo. »Za zdaj zavarovalna tveganja nimajo večjega vpliva, saj ni opaziti večjega upada števila sklenjenih zavarovanj,« je pojasnil Erker.
V Sloveniji je lani delovalo 11 zavarovalnic, zavarovalniški trg ostaja koncentriran. Štiri največje zavarovalnice, to so Zavarovalnica Triglav, Generali, Zavarovalnica Sava in Vzajemna, so v letu 2022 obvladovale 81 odstotkov trga. Na področju premoženjskih in življenjskih zavarovanj je imela največji, skoraj tretjinski delež Zavarovalnica Triglav. V letu 2022 so zavarovalnice skupaj v skupinah premoženjskih in življenjskih zavarovanj obračunale za dobre 2,5 milijarde evrov kosmate premije, kar je za dobrih 148 milijonov evrov oziroma nominalno 6,2 odstotka več kot pred letom dni, ob upoštevanju inflacije v višini 10,8 odstotka pa to realno pomeni 4,6-odstotni padec premije. Izkazale so za 179,9 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 42,1 milijona evrov oziroma 18,9 odstotka manj kot v letu pred tem.
