NLB aprila uvaja ležarine za zneske nad 250 tisoč evrov
Mesečno nadomestilo bo v višini 0,04 odstotka. Stranke bodo obravnavali individualno in jim skušali ponuditi rešitve za višje donose, smo izvedeli neuradno.
Odpri galerijo
NLB se je kot vodilna banka na trgu prva odločila za uvedbo ležarin, za depozite nad 250 tisoč evrov. FOTO: Mavric Pivk
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) bo od 1. aprila letos začela zaračunavati mesečno nadomestilo v višini 0,04 odstotka za povprečna mesečna stanja sredstev strank nad 250 tisoč evrov. Upošteval se bo seštevek stanj na NLB Osebnih računih in paketih, NLB Varčevalnih računih, NLB Postopnih varčevanjih in NLB Depozitih, je banka spremembo tarife sporočila na svoji spletni strani.
Po ocenah je takih komitentov v NLB nekaj sto, v banki pa smo neuradno izvedeli, da bodo vse take stranke obravnavali individualno in skupaj z njimi poiskali rešitve, ki jim bodo prinašale višje donose.
Konkretni preračun pokaže, da bo stranka, ki bo imela aprila na svojih računih recimo 300 tisoč evrov, za to plačala mesečno 20 evrov nadomestila oziroma t. i. ležarine.
Veliko verjetnost, da bodo ležarine uvedene v prvi polovici tega leta, je sicer v intervjuju za zadnjo Sobotno prilogo napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. V Evropi se je za ležarine večinoma uveljavil prag v višini nad 100.000 evrov, digitalna banka N26 jih uvaja celo že za zneske nad 50 tisoč evrov. Brodnjak je v intervjuju napovedal postopno uvedbo ležarin, in v zadnjem koraku za zneske nad 100 tisoč evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij. »Nižje jih za prebivalstvo vsaj v NLB ne nameravamo uvajati,« je povedal.
NLB kot vodilna slovenska banka je tako prva, ki je zagrizla v kislo jabolko ležarin, vse doslej so se namreč banke pri nas močno otepale tega skrajnega in v javnosti nepriljubljenega ukrepa. V Sberbank banki zdaj pričakujejo, »da bodo tudi fizične osebe prej ali slej morale prevzeti del bremena negativnih obresti, ki jih bankam zaračunava ECB. Konkretne strategije še nimamo, zelo verjetno pa bomo s časovnim zamikom sledili večjim bankam na slovenskem trgu.«
Iz NKBM in UniCredit banke Slovenija so nam še pred prelomno novico iz NLB odgovorili, da ležarin »za zdaj« ne načrtujejo. Kako se bodo sicer banke odločile glede morebitne uvedbe ležarin za fizične osebe, je seveda stvar njihove poslovne politike.
Slovenija je po mnenju bankirjev med državami, kjer se najbolj povečuje razkorak med depoziti, možno rastjo depozitov in možnostjo plasirati te depozite, ali v obliki kreditov ali pa na kakšen drug način. Tako smo zdaj med državami Unije, ki imajo najvišjo presežno likvidnost, na katero bančni sektor plačuje negativno obrestno mero pri ECB. Po podatkih Banke Slovenije so sicer konec oktobra lani vloge gospodinjstev v bankah znašale blizu 21,8 milijarde evrov, podjetij pa skoraj 7,7 milijarde.
Po ocenah je takih komitentov v NLB nekaj sto, v banki pa smo neuradno izvedeli, da bodo vse take stranke obravnavali individualno in skupaj z njimi poiskali rešitve, ki jim bodo prinašale višje donose.
Konkretni preračun pokaže, da bo stranka, ki bo imela aprila na svojih računih recimo 300 tisoč evrov, za to plačala mesečno 20 evrov nadomestila oziroma t. i. ležarine.
Veliko verjetnost, da bodo ležarine uvedene v prvi polovici tega leta, je sicer v intervjuju za zadnjo Sobotno prilogo napovedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. V Evropi se je za ležarine večinoma uveljavil prag v višini nad 100.000 evrov, digitalna banka N26 jih uvaja celo že za zneske nad 50 tisoč evrov. Brodnjak je v intervjuju napovedal postopno uvedbo ležarin, in v zadnjem koraku za zneske nad 100 tisoč evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij. »Nižje jih za prebivalstvo vsaj v NLB ne nameravamo uvajati,« je povedal.
NLB prva, druge banke previdne
NLB kot vodilna slovenska banka je tako prva, ki je zagrizla v kislo jabolko ležarin, vse doslej so se namreč banke pri nas močno otepale tega skrajnega in v javnosti nepriljubljenega ukrepa. V Sberbank banki zdaj pričakujejo, »da bodo tudi fizične osebe prej ali slej morale prevzeti del bremena negativnih obresti, ki jih bankam zaračunava ECB. Konkretne strategije še nimamo, zelo verjetno pa bomo s časovnim zamikom sledili večjim bankam na slovenskem trgu.«
Iz NKBM in UniCredit banke Slovenija so nam še pred prelomno novico iz NLB odgovorili, da ležarin »za zdaj« ne načrtujejo. Kako se bodo sicer banke odločile glede morebitne uvedbe ležarin za fizične osebe, je seveda stvar njihove poslovne politike.
Slovenija je po mnenju bankirjev med državami, kjer se najbolj povečuje razkorak med depoziti, možno rastjo depozitov in možnostjo plasirati te depozite, ali v obliki kreditov ali pa na kakšen drug način. Tako smo zdaj med državami Unije, ki imajo najvišjo presežno likvidnost, na katero bančni sektor plačuje negativno obrestno mero pri ECB. Po podatkih Banke Slovenije so sicer konec oktobra lani vloge gospodinjstev v bankah znašale blizu 21,8 milijarde evrov, podjetij pa skoraj 7,7 milijarde.
