O dezinformacijah na področju podnebnih sprememb

Prizadevanja na področju preprečevanja širjenja dezinformacij o podnebnih spremembah se morajo okrepiti, za to pa morajo nosilci politične moči spremeniti komuniciranje o tej tematiki, je bil eden od poudarkov dogodka mreže Chapter Zero Slovenia v Ljubljani.

Kot so izpostavili sodelujoči na okrogli mizi o boju proti podnebnim dezinformacijam, mnoge od teh, ki jih lahko slišimo v javnosti, trenutno ogrožajo napredek na področju podnebnih sprememb.

Med tistimi, ki širijo napačne informacije o podnebnih spremembah, so velikokrat tudi politični akterji. Kot je opozoril vodja centra za marketing in odnose z javnostjo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Dejan Verčič, imamo na geopolitični ravni velike igralce, ki se vmešavajo v komunikacijo o podnebnih spremembah na strateški ravni, v to investirajo velike vsote denarja ter razvijajo mreže posameznikov, ki delajo zanje. Prav tako je problem zeleno zavajanje, ki ga uporabljajo podjetja in tudi določene industrije, ki se predstavljajo, da so zelene, čeprav to niso. Težava pa je še v ignoranci in nevednosti ljudi, ki širijo neresnične informacije.

Verčič problem vidi tudi v pristopu vladajočih glede komunikacije o podnebnih spremembah, pri čemer bi se morali med drugim osredotočiti na vedenjsko komunikacijo in poenostavljanje informacij za ljudi. »Podnebne spremembe so ena najpomembnejših tem, kakovost komunikacij o njih pa je slaba,« je ocenil.

Po besedah partnerice v odvetniški pisarni CMS Reich-Rohrwig Hainz CMS Saše Sodja imajo pri preprečevanju širjenja dezinformacij pomembno moč tudi uporabniki družbenih omrežij, ki napačne informacije lahko blokirajo in prijavijo. »Če to storimo, so družbene platforme tiste, ki morajo preveriti, ali gre za dezinformacije, in jih odstraniti,« je poudarila.

Dodala je, da je pomembno tudi to, da ljudi poučimo o kritičnem razmišljanju, da ne bodo verjeli vsega, kar preberejo na družbenih platformah, pri preverjanju dejstev pa morajo imeti, kot pravi, pomembno vlogo tudi nevladne organizacije.

Da v to, kaj ljudje komunicirajo na družbenih omrežjih, vladajoča politika ne sme posegati, pa je prepričan Verčič in dodal, da je treba za naslavljanje težave z dezinformacijami najti druge in boljše načine. Sodja je nato opozorila, da svoboda govora prinaša tudi odgovornost. Pri tem je izpostavila prav vladajoče politike in vplivneže, ki morajo moč, ki jo imajo, uporabljati odgovorneje.

Regulacija nad informacijami

Na pomembnost tega, kdo širi dezinformacije, je opozoril tudi Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC. Zavzel se je za to, da bi morali v prvi vrsti vzpostaviti regulacijo nad informacijami, ki pridejo do širše javnosti od posameznikov, ki imajo v družbi politično moč. Za to sta po njegovem pomembna učinkovita zakonodaja in osnovanje novih pravil v družbi, ki morajo biti sprejeta v sodelovanju z različnimi deležniki.

O vlogi slovenskih znanstvenikov pri preprečevanju nadaljnjega širjenja dezinformacij o podnebnih spremembah je spregovorila novinarka spletnega portala N1 Sarah Neubauer. Kot je dejala, so novinarji tisti, ki znajo ljudem razumljivo in s spoštovanjem do tematike razložiti številne napačne mite v zvezi s podnebnimi spremembami.

Sodelujoči so na dogodku osvetlili tudi vpliv naraščajočih geopolitičnih napetosti na prihodnost sprejemanja ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe. Nedavne volitve v ZDA in njihov odstop od pariškega sporazuma so namreč povečali negotovost glede sprejemanja in uresničevanja mednarodnih podnebnih zavez.

Kot je opozoril predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žiga Vavpotič, se morajo podjetja zavedati, da mora biti zelen prehod njihova pomembna strategija. Direktor podjetja Subtle Insights John Denhof pa je spomnil, da so podnebne spremembe globalni izziv in potrebujejo odziv na globalni ravni. Čeprav smo trenutno priča zaostrovanju geopolitičnih odnosov med glavnimi gospodarskimi velesilami sveta, s čimer se globalno sodelovanje pri soočanju s podnebnimi izzivi daje na stranski tir, pa so tisti, ki še naprej investirajo v zeleni prehod in tehnologije, na pravi poti.

Chapter Zero Slovenia je mreža, katere cilj je razviti kompetence nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov družb v Sloveniji, da se začnejo soočati s podnebnimi spremembami in se opremijo z znanjem o tem, kako zeleni prehod uvrstiti med prednostne naloge poslovanja družbe. STA