Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Knjiga

Sedmo vprašanje: Je čas za pozabo in je čas za spomin

Richard Flanagan v čudovitem zamahu memoarske proze zgodovino lastne družine spaja s tisto, ki so jo pisali očetje atomske bombe.
ZDA so v projekt Manhattan vložile tolikšna sredstva kot v celotno avtomobilsko industrijo in zaposlile več kot pol milijona delavcev (na fotografiji Trinity, prva detonacija jedrskega orožja v zgodovini). FOTO: Wikimedia Commons/Jack W. Aeby
ZDA so v projekt Manhattan vložile tolikšna sredstva kot v celotno avtomobilsko industrijo in zaposlile več kot pol milijona delavcev (na fotografiji Trinity, prva detonacija jedrskega orožja v zgodovini). FOTO: Wikimedia Commons/Jack W. Aeby
29. 7. 2025 | 06:00
9:36

V nadaljevanju preberite: 

Začnimo z dejstvi. Še bolje: s števili. »Ob četrt na devet 6. avgusta 1945 je bombardir major Thomas Ferebee 9500 metrov nad Hirošimo pritisnil na ročico, da je sprostil bombo. Triinštirideset sekund pozneje je umrlo 60.000 ljudi,« beremo v Sedmem vprašanju. Toda kaj ima to opraviti z H. G. Wellsom, njegovimi romani in njegovo afero, kaj z genocidom nad tasmanskimi domorodci, z madžarsko-ameriškim fizikom Leom Szilardom ter z deževnim gozdom na Tasmaniji? No, marsikaj.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine