Okrepljeni električni načrti EU

Do leta 2030 bi imela Evropa kar 30 milijonov električnih avtomobilov.
Fotografija: Evropska unija naj bi že tako ambiciozne električne cilje v osebnem prometu še okrepila. FOTO: Fabrizio Bensch / Reuters
Odpri galerijo
Evropska unija naj bi že tako ambiciozne električne cilje v osebnem prometu še okrepila. FOTO: Fabrizio Bensch / Reuters

Večkrat smo že pisali o velikih načrtih EU v smeri elektrifikacije osebnega transporta, po zadnjih namigih naj bi le te še pospešili, ob čemer utegne biti avtomobilska industrija pod še večjim pritiskom čim hitreje spremembe pogonske tehnike.

Tako naj bi po navedbah agencij Bloomberg in Reuters Evropska komisija pripravljala osnutek, po katerem bi bilo v Evropi že do konca tega desetletja na cestah kar 30 milijonov električnih vozil.

Ti načrti se zdijo sicer še okvirni, a vendarle gre za izjemno visoke številke, do katerih naj bi  prišli v relativno kratkem času, še posebej če vemo, da je po oceni Bloomberga trenutno na evropskih cestah šele okoli 1,4 milijona električnih avtomobilov.

EU naj bi imela stališče, da do cilja t. i. CO2 nevtralnosti v letu 2050 ne bo mogoče priti brez različnih ambicioznih ukrepov zmanjševanja  odvisnosti od fosilnih goriv v transportu, ki naj bi predstavljal 25 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida.

Unija ima sicer že sprejete kratkoročne načrte zniževanja izpusta CO2 v avtomobilih, kar pa želi zdaj še zaostriti - za zdaj velja, da je treba raven teh izpustov iz leta 1990 do leta 2030 zmanjšati za 40 odstotkov, EU pa bi rada v okviru t. i. načrta zelenega okrevanje do omenjenega roka dosegla obvezno znižanje kar 55 odstotkov, glede česar naj bi bilo med posameznimi članicami kar nekaj spora.

Kot je znano, se na drugi strani avtomobilska  industrija v zadnjih letih postopoma  že bolj premika v smeri električne mobilnosti, saj bi sicer zaradi preseženih dovoljenih emisijskih vrednosti že letos podjetja morala plačevati zajetne denarne kazni. Vendarle pa ta prehod zanjo pomeni velike spremembe in zahtevne naložbe.

Avtomobilski proizvajalci sicer tudi stalno pozivajo k hitrejši krepitvi ustrezne (električne) infrastrukture. EU naj bi sicer ocenjevala, da imamo trenutno v Evropi 200 tisoč električnih polnilnih mest, do leta 2030 pa da bi jih potrebovali kar 3 milijone za električno energijo in še 1000 za vodik, glede česar naj bi v kratkem razgrnili načrte financiranja in potrebnega izpolnjevanja zahtev za pridobitev potrebnih sredstev.

Pri tem gre marsikdaj za vprašanje kure ali jajca, saj smo že pisali, kako nemško združenje elektroenergetskih podjetij BDEW trdi, da imajo v državi trenutno okoli 33 tisoč električnih priključnih mest, a da bi moralo biti sedanje število električnih avtomobilov dvakrat večje, da da bila ta mesta izkoriščena in da bi se v ekonomskem smislu izplačala.

Komisija naj bi poleg tega načrtovala še radikalne spremembe na širšem področju transportnega sektorja. Cilj naj bi bil med drugim podvojitev hitrih železniških prog do leta 2030, do leta 2035 naj bi bili predstavljena prva večja letala in ladje, ki bi kot pogonsko sredstvo uporabljala vodik. Takšne študije je pred časom nakazal tudi evropski letalski konzorcij Airbus.

Vodik in gorivne celice so sicer zadnje čase znova precej v igriv načrtih za pogon težkih gospodarskih vozil, nadvse ambiciozni cilji pa govorijo tudi  pridobivanju vodika na t.i. zeleni način, z elektrolizo in energijo iz obnovljivih virov.

 

Komentarji: