Ovir za začetek prodaje NLB ni več

Ljubljana – Ovir za skorajšnji začetek privatizacije NLB zdaj po vsem sodeč ni več: vlada je potrdila spremenjene prodajne zaveze in zakon o zaščiti NLB pred hrvaškimi rubeži. Če ne bo še kakšnega presenečenja, se bo prodaja polovice NLB lahko začela v jesenskem prodajnem oknu.

Po novem predlogu naj bi še letos prodali vsaj 50 odstotkov plus eno delnico NLB, do konca prihodnjega leta pa še preostale delnice banke, do meje 25 odstotkov plus ena delnica, ki naj bi ostala v rokah slovenske države. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman »z veliko verjetnostjo pričakuje«, da bo evropska komisija ta naš predlog sprejela, o podrobnostih izravnalnih ukrepov pa ni želela govoriti, ker da so poslovna skrivnost.
 

Zakon v DZ po nujnem postopku

Da bi se prodajni postopek lahko začel po tržnih pogojih, je, tako pravi ministrica, vlada sprejela tudi omenjeni zakon za zaščito kapitalske naložbe države v NLB, ki naj bi zagotovil, da na prodajno ceno banke ne bodo vplivali netržni vzroki zaradi sproženih sodnih postopkov na Hrvaškem. Omenjeni zakon bodo v ponedeljek poslali v državni zbor po nujnem postopku, na ministrstvu za finance pa si želijo, da bi bil sprejet čim prej – da bi, dokler je država še stoodstotna lastnica, lahko zagotovili izplačilo dividend in zadržanih dobičkov NLB v vrednosti okoli 270 milijonov evrov.

Vrata za začetek privatizacije NLB so tako odprta, »zdaj morata Slovenski državni holding in uprava NLB izpolniti vse obveznosti, da se prodajna zaveza tudi realizira skladno z našimi skupnimi pričakovanji«, je še dodala ministrica, ki je na novinarsko poizvedovanje dodala, da odločitvam nihče od ministrov ni nasprotoval, so se pa nekateri pri glasovanju vzdržali, pri prodajnih zavezah štirje, pri zakonu pa pet ministrov.
 

Vlada našla 50 milijonov evrov za socialne pomoči

Vlada je z obsežnejšimi prerazporeditvami državnega proračuna našla 50 milijonov evrov za izplačilo novih zakonskih obveznosti iz zvišanja socialnih pomoči. Proračun je s tem uravnotežen in njegov letošnji rebalans ne bo potreben. Rezerve so našli na ministrstvu za finance, kjer pričakujejo, da bo – glede na ugodne gospodarske razmere in rast zaposlovanja – letos potreben manjši transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno.