Podjetniki so v juniju postali bolj zaskrbljeni
Gospodarsko razpoloženje sta letos izboljšala kazalnika v storitvenih in predelovalnih dejavnostih. Po sedmih mesecih rasti je zaupanje potrošnikov zdaj upadlo.
Odpri galerijo
Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je julija nižji kot mesec prej, glavna skrb je ponovno širjenje koronavirusa. FOTO: Leon Vidic
Kazalniki gospodarske klime so v juliju upadli, največje znižanje je opazno pri kazalniku zaupanja v storitvene dejavnosti, sledi zaupanje v trgovino na drobno, ugotavlja statistični urad. Obenem urad ugotavlja, da je v letu pred pandemijo prenehalo delovati več podjetij kot leta 2018, medtem ko podatkov za leto 2020 urad še ni obdelal.
Razmere na slovenskem trgu so v mesecu juliju nekoliko nazadovale, kažejo zadnji kazalniki gospodarske klime, ki jih meri Statistični urad RS (Surs). Po tem, ko se je razpoloženje zadnjih sedem mesecev izboljševalo, je vrednost kazalnika gospodarske klime v juliju padla za 2,2 točke, v primerjavi z mesecem prej znaša 5,7 točk. Vredno je omeniti, da kazalnik kljub padcu ostaja 22,6 odstotne točke višje kot istega meseca lani. Na dvig splošnega kazalnika gospodarske klime v letu 2021 sta najbolj vplivala kazalnika zaupanja v storitvenih in v predelovalnih dejavnostih.
Surs obenem ugotavlja, da so se v juliju poslabšali vsi kazalniki, najbolj pa se je znižal kazalnik zaupanja v storitvene dejavnosti, temu sledijo kazalniki zaupanja v trgovino na drobno, predelovalno dejavnost, gradbeništvo, zaupanje pa je upadlo tudi med potrošniki.
V predelovalni dejavnosti je k slabšanju razpoloženja prispevalo predvsem pomanjkanje surovin, ki delno pesti tudi gradbeništvo. V slednjem je sicer največ zaskrbljenosti zaradi visokih stroškov materiala, medtem ko je v storitvenih dejavnostih zaskrbljenost povečalo hitro širjenje delta različice koronavirusa, razlagajo na statističnem uradu.
Izjema v predelovalni industriji sta le kazalnika pričakovane proizvodnje in pričakovanja glede zaposlovanja, ki nista doživela upada. Glavna omejitev rasti v predelovalni industriji ostaja znana težava pomanjkanja usposobljenih delavcev, hkrati podjetnike iz te panoge skrbijo tudi negotove razmere v gospodarstvu. O pomanjkanju kadra smo v Delu že pisali, pri čemer podjetniki kot ključni težavi navajajo šibek lokalni bazen razpoložljive delovne sile in nerazumno dolge administrativne postopke pri zaposlovanju tujcev.
Razpoloženje je upadlo tudi v panogi gradbeništva, ki sicer poka po šivih. Ob siceršnjem izboljšanju kazalnika skupnih naročil so gradbeniki zaskrbljeni zaradi obsega gradbenih del in zaposlovanja. Tudi tukaj je težava pomanjkanja kadra, investitorji novogradenj pa navajajo še pomanjkanje izvajalcev gradbenih del.
Surs je včeraj objavil tudi obdelane podatke o podjetjih, ki so prenehala poslovati. Podatkov za leto 2020 še niso objavili, ugotavljajo pa, da je v letu 2019 nastalo in tudi prenehalo delovati več podjetij kot leto pred tem. V Sloveniji je bilo leta 2019 ustanovljenih 6781 podjetij z vsaj eno zaposleno osebo. Med tem je nehalo poslovati 7289 podjetij. Nastalo je dva odstotka več podjetij kot v letu 2018, s poslovanjem jih je prenehalo 18,3 odstotka več, še izpostavlja Surs.
Razmere na slovenskem trgu so v mesecu juliju nekoliko nazadovale, kažejo zadnji kazalniki gospodarske klime, ki jih meri Statistični urad RS (Surs). Po tem, ko se je razpoloženje zadnjih sedem mesecev izboljševalo, je vrednost kazalnika gospodarske klime v juliju padla za 2,2 točke, v primerjavi z mesecem prej znaša 5,7 točk. Vredno je omeniti, da kazalnik kljub padcu ostaja 22,6 odstotne točke višje kot istega meseca lani. Na dvig splošnega kazalnika gospodarske klime v letu 2021 sta najbolj vplivala kazalnika zaupanja v storitvenih in v predelovalnih dejavnostih.
Skrbi pomanjkanje surovin in kadra ter širjenje delte
Surs obenem ugotavlja, da so se v juliju poslabšali vsi kazalniki, najbolj pa se je znižal kazalnik zaupanja v storitvene dejavnosti, temu sledijo kazalniki zaupanja v trgovino na drobno, predelovalno dejavnost, gradbeništvo, zaupanje pa je upadlo tudi med potrošniki.
Najbolj se je znižal kazalnik zaupanja v storitvene dejavnosti. FOTO: Jure Eržen
V predelovalni dejavnosti je k slabšanju razpoloženja prispevalo predvsem pomanjkanje surovin, ki delno pesti tudi gradbeništvo. V slednjem je sicer največ zaskrbljenosti zaradi visokih stroškov materiala, medtem ko je v storitvenih dejavnostih zaskrbljenost povečalo hitro širjenje delta različice koronavirusa, razlagajo na statističnem uradu.
Izjema v predelovalni industriji sta le kazalnika pričakovane proizvodnje in pričakovanja glede zaposlovanja, ki nista doživela upada. Glavna omejitev rasti v predelovalni industriji ostaja znana težava pomanjkanja usposobljenih delavcev, hkrati podjetnike iz te panoge skrbijo tudi negotove razmere v gospodarstvu. O pomanjkanju kadra smo v Delu že pisali, pri čemer podjetniki kot ključni težavi navajajo šibek lokalni bazen razpoložljive delovne sile in nerazumno dolge administrativne postopke pri zaposlovanju tujcev.
Porast podjetij, ki so prenehala delati
Razpoloženje je upadlo tudi v panogi gradbeništva, ki sicer poka po šivih. Ob siceršnjem izboljšanju kazalnika skupnih naročil so gradbeniki zaskrbljeni zaradi obsega gradbenih del in zaposlovanja. Tudi tukaj je težava pomanjkanja kadra, investitorji novogradenj pa navajajo še pomanjkanje izvajalcev gradbenih del.
Surs je včeraj objavil tudi obdelane podatke o podjetjih, ki so prenehala poslovati. Podatkov za leto 2020 še niso objavili, ugotavljajo pa, da je v letu 2019 nastalo in tudi prenehalo delovati več podjetij kot leto pred tem. V Sloveniji je bilo leta 2019 ustanovljenih 6781 podjetij z vsaj eno zaposleno osebo. Med tem je nehalo poslovati 7289 podjetij. Nastalo je dva odstotka več podjetij kot v letu 2018, s poslovanjem jih je prenehalo 18,3 odstotka več, še izpostavlja Surs.
