Podnebne milijarde postajajo konkretne številke
V skladu za pravičen prehod je za Slovenijo predvidenih 91,5 milijona evrov, kar je na prebivalca več od povprečja EU.
Odpri galerijo
91,5 milijona evrov bi Slovenija dobila iz sklada za pravičen prehod, kar bi lahko zagotovilo za 1,2 milijarde evrov naložb. FOTO: Leon Vidic/Delo
Bruselj – Za Slovenijo je v predlaganem skladu za pravičen prehod, vrednem 7,5 milijarde evrov, predvidenih 91,5 milijona evrov. Skupaj z zahtevanim nacionalnim prispevkom in denarjem iz kohezijske ovojnice, se znesek zvišuje na 327 milijonov evrov. To bi skupaj z denarjem iz programa Invest EU in posojili v EIB po ocenah Bruslja lahko zagotovilo za 1,223 milijarde evrov naložb.
V velikem načrtu je predvideno, da bo za pravično tranzicijo v ogljično nevtralno družbo do leta 2027 zagotovljenih sto milijard evrov. Po predlogu, ki ga je evropska komisija predstavila visokim diplomatom držav članic, bi skupne naložbe znašale 104,6 milijarde evrov. Od 7,5 milijarde evrov pomoči iz samega sklada bodo največ dobile Poljska (dve milijardi evrov kot zgornjo mejo za posamezno državo), Nemčija (876,6 milijona evrov), Romunija (757,1 milijona evrov), Češka (580,8 milijona evrov) in Bolgarija (458,2 milijona evrov).
Denar bo namenjen lajšanju prehoda v regijah, ki imajo premogovnike in termoelektrarne. Tako bi, denimo, v krajih, kjer bodo delavci izgubljali službe, financirali projekte za zaposlovanje, zagotavljali podporo za usposabljanje delavcev in ustanavljanje podjetij. Veliko bo odvisno od načrtov, ki jih morajo pripraviti države članice. Tako naj bi bile ugotovljene socialne okoljske potrebe. Zeleni projekti bodo financirani podobno kot programi v okviru kohezije.
V zelenem načrtu je že tako predvideno, da se s podnebnim denarjem ne bo financirala gradnja ali razgradnja jedrskih elektrarn. V širšem sistemu mehanizma pravičnega prehoda bodo z denarjem iz programa Invest EU spodbujali naložbe v trajnostno energijo in transport. Manj kot Slovenija bodo iz sklada dobile države, kot so Hrvaška, Portugalska, Avstrija …
Načrtovani delež je bil izračunan na podlagi zahtevnosti tranzicije glede na ogljično intenzivnost regije, ogroženost delovnih mest in raven razvoja članice. Tudi po intenzivnosti pomoči, ki se meri v evrih na prebivalca, je Slovenija s 44 evri kar uspešna in nad povprečjem prejemnic (17 evrov). Zeleni načrt je glavni projekt nove evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. V prihodnjem desetletju naj bi mobilizirali za tisoč milijard naložb, s katerimi bi omogočili tranzicijo proti podnebno nevtralni Evropi do leta 2050. Države, odvisne od ogljične industrije, kot je Poljska, so sicer izražale dvome o smotrnosti takih ciljev. Nakazila iz bruseljskih blagajn bodo najbrž spremenila njihova stališča.
Sklad za pravično tranzicijo je šele na stopnji predloga evropske komisije in mora biti sprejet v zakonodajnih postopkih. Poleg tega je odvisen od pogajanj o prihodnjem sedemletnem proračunu EU.
V velikem načrtu je predvideno, da bo za pravično tranzicijo v ogljično nevtralno družbo do leta 2027 zagotovljenih sto milijard evrov. Po predlogu, ki ga je evropska komisija predstavila visokim diplomatom držav članic, bi skupne naložbe znašale 104,6 milijarde evrov. Od 7,5 milijarde evrov pomoči iz samega sklada bodo največ dobile Poljska (dve milijardi evrov kot zgornjo mejo za posamezno državo), Nemčija (876,6 milijona evrov), Romunija (757,1 milijona evrov), Češka (580,8 milijona evrov) in Bolgarija (458,2 milijona evrov).
Denar bo namenjen lajšanju prehoda v regijah, ki imajo premogovnike in termoelektrarne. Tako bi, denimo, v krajih, kjer bodo delavci izgubljali službe, financirali projekte za zaposlovanje, zagotavljali podporo za usposabljanje delavcev in ustanavljanje podjetij. Veliko bo odvisno od načrtov, ki jih morajo pripraviti države članice. Tako naj bi bile ugotovljene socialne okoljske potrebe. Zeleni projekti bodo financirani podobno kot programi v okviru kohezije.
V velikem načrtu je predvideno, da bo za pravično tranzicijo v ogljično nevtralno družbo do leta 2027 zagotovljenih sto milijard evrov. FOTO: Jure Eržen/Delo
V zelenem načrtu je že tako predvideno, da se s podnebnim denarjem ne bo financirala gradnja ali razgradnja jedrskih elektrarn. V širšem sistemu mehanizma pravičnega prehoda bodo z denarjem iz programa Invest EU spodbujali naložbe v trajnostno energijo in transport. Manj kot Slovenija bodo iz sklada dobile države, kot so Hrvaška, Portugalska, Avstrija …
Načrtovani delež je bil izračunan na podlagi zahtevnosti tranzicije glede na ogljično intenzivnost regije, ogroženost delovnih mest in raven razvoja članice. Tudi po intenzivnosti pomoči, ki se meri v evrih na prebivalca, je Slovenija s 44 evri kar uspešna in nad povprečjem prejemnic (17 evrov). Zeleni načrt je glavni projekt nove evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. V prihodnjem desetletju naj bi mobilizirali za tisoč milijard naložb, s katerimi bi omogočili tranzicijo proti podnebno nevtralni Evropi do leta 2050. Države, odvisne od ogljične industrije, kot je Poljska, so sicer izražale dvome o smotrnosti takih ciljev. Nakazila iz bruseljskih blagajn bodo najbrž spremenila njihova stališča.
Sklad za pravično tranzicijo je šele na stopnji predloga evropske komisije in mora biti sprejet v zakonodajnih postopkih. Poleg tega je odvisen od pogajanj o prihodnjem sedemletnem proračunu EU.
