Podpore toliko, kot je potrebno
Koronavirus: Konservativna struktura financiranja bo podjetjem zdaj prišla zelo prav.
Odpri galerijo
Dušan Mramor je vodil okroglo mizo, na kateri se je skupaj s profesorjema Aljošo Valentinčičem in Črtom Kostevcem spraševal, kako se odzvati na krizo, ki jo povzroča pojav novega virusa. FOTO: Leon Vidic
Za Slovenijo je problem, ki je nastal s širjenjem novega virusa, zelo izrazit, podpore pa naj bo za podjetja toliko, kot je treba, kajti obkroženi smo z državami, ki imajo največje težave zaradi virusa. O vprašanju, ali lahko gospodarstvo zmrzne brez ogrevanja, sta včeraj razpravljala profesorja na Ekonomski fakulteti UL Črt Kostevc in Aljoša Valentinčič, pogovor pa je vodil nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Okrogla miza je bila, tako kot narekujejo trenutne razmere, izpeljana po spletu.
Svetovno gospodarstvo je že lani doživljalo resne strukturne spremembe (trgovinske vojne, brexit), zdaj je tu še vprašanje, kako naj se države odzivajo na krizo, nastalo zaradi pandemije. Govorniki na okrogli mizi so se strinjali, da se znova kaže počasno odzivanje Evropske unije, zato je večina ukrepov prepuščena državam članicam. Vsa večja gospodarstva so se na podoben način že odzvala na nastale težave.
Profesor na Ekonomski fakulteti UL Črt Kostevc je poudaril, da je bilo ob izbruhu virusa jasno, katere panoge bodo najbolj prizadete. Kitajska je središče svetovne proizvodnje in zamaški v tej se že širijo čez celotno dobavno verigo in skozi povezane panoge. Na neki točki proizvodi ne bodo prišli do nadaljnje faze, bodisi zaradi logistike bodisi zato, ker je zastala proizvodnja.
Pri trenutnem šoku gre zato najprej za krizo ponudbe, ki se šele nato pokaže kot kriza povpraševanja. Če se bo to začelo kazati bolj izrazito, se težave ne bo več dalo odpraviti s helikopterskim denarjem, ki se zdaj navaja kot aktualna rešitev. S helikopterskim denarjem se rešuje predvsem panika v zvezi z denarno potrošnjo, je še dodal Kostevc.
Slovenija je tako kot večina svetovnih gospodarstev izvozno naravnana. Z dobrim 30-odstotnim deležem uvoza v bruto izvozu je domača proizvodnja zelo odvisna od uvoza, kar pomeni tveganje. Uvoz bi zdaj lahko pogosteje zastajal, saj se bodo motnje v proizvodnjah dogajale povsod po svetu.
Manjše tveganje pa pomeni zadolženost države, ki se glede na primerljive države giblje v zdravih mejah. Trenutni dolg države namreč predstavlja slabih 70 odstotkov BDP, skupno ga je za 32,5 milijarde evrov. Sosednja Italija ima 130-odstoten delež dolga v BDP in ob tem uvaja ukrepe za podporo gospodarstvu. S tega vidika so udeleženci okrogle mize prepričani, da komisija Sloveniji ne bo omejevala ukrepov, konvergenčni kriteriji pa bodo sproščeni. Dušan Mramor je pri tem poudaril, da so bila leta 2008 zadolžena predvsem podjetja, medtem ko država in prebivalstvo nista bila zadolžena. Trenutno je situacija obratna: zadolžena je država, medtem ko so podjetja in prebivalci ohranili konservativno držo financiranja. Po besedah Aljoše Valentinčiča je prav to zadnje ugoden scenarij za izvedbo ukrepa o odloku različnih obveznosti in pomiritev stanja. Valentinčič je poudaril, da bi pokrivanje posojil, ki jih ima prebivalstvo, državo stalo 18 milijonov evrov na mesec. Če bi posojila krila tudi podjetjem, bi to znašalo še približno 17 milijonov evrov na mesec. Oboje skupaj je razmeroma poceni ukrep, ki pa bi lahko imel večji učinek kot helikopterski denar.
Trenutna situacija je novost za ekonomiste in gospodarstvenike, prav tako se ne ve, kako dolgo bo pandemija trajala in kakšen bo celotni učinek na gospodarstvo. Mramor je poudaril, da je zato smiselno, da si podjetja zdaj delajo denarne rezerve za preživetje in dividend ne izplačujejo. Nadvse kritično bi bilo izgubiti podjetja, kajti proces ponovne vzpostavitve bi bil zelo dolg. Podpore gospodarstvu naj bo toliko, kolikor je treba, in brez časovnih omejitev, je še opozoril Mramor.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.
Svetovno gospodarstvo je že lani doživljalo resne strukturne spremembe (trgovinske vojne, brexit), zdaj je tu še vprašanje, kako naj se države odzivajo na krizo, nastalo zaradi pandemije. Govorniki na okrogli mizi so se strinjali, da se znova kaže počasno odzivanje Evropske unije, zato je večina ukrepov prepuščena državam članicam. Vsa večja gospodarstva so se na podoben način že odzvala na nastale težave.
Najprej gre za krizo ponudbe
Profesor na Ekonomski fakulteti UL Črt Kostevc je poudaril, da je bilo ob izbruhu virusa jasno, katere panoge bodo najbolj prizadete. Kitajska je središče svetovne proizvodnje in zamaški v tej se že širijo čez celotno dobavno verigo in skozi povezane panoge. Na neki točki proizvodi ne bodo prišli do nadaljnje faze, bodisi zaradi logistike bodisi zato, ker je zastala proizvodnja.
Pri trenutnem šoku gre zato najprej za krizo ponudbe, ki se šele nato pokaže kot kriza povpraševanja. Če se bo to začelo kazati bolj izrazito, se težave ne bo več dalo odpraviti s helikopterskim denarjem, ki se zdaj navaja kot aktualna rešitev. S helikopterskim denarjem se rešuje predvsem panika v zvezi z denarno potrošnjo, je še dodal Kostevc.
Za državo je nadvse ugodna rešitev pokrivanje posojil
Slovenija je tako kot večina svetovnih gospodarstev izvozno naravnana. Z dobrim 30-odstotnim deležem uvoza v bruto izvozu je domača proizvodnja zelo odvisna od uvoza, kar pomeni tveganje. Uvoz bi zdaj lahko pogosteje zastajal, saj se bodo motnje v proizvodnjah dogajale povsod po svetu.
Manjše tveganje pa pomeni zadolženost države, ki se glede na primerljive države giblje v zdravih mejah. Trenutni dolg države namreč predstavlja slabih 70 odstotkov BDP, skupno ga je za 32,5 milijarde evrov. Sosednja Italija ima 130-odstoten delež dolga v BDP in ob tem uvaja ukrepe za podporo gospodarstvu. S tega vidika so udeleženci okrogle mize prepričani, da komisija Sloveniji ne bo omejevala ukrepov, konvergenčni kriteriji pa bodo sproščeni. Dušan Mramor je pri tem poudaril, da so bila leta 2008 zadolžena predvsem podjetja, medtem ko država in prebivalstvo nista bila zadolžena. Trenutno je situacija obratna: zadolžena je država, medtem ko so podjetja in prebivalci ohranili konservativno držo financiranja. Po besedah Aljoše Valentinčiča je prav to zadnje ugoden scenarij za izvedbo ukrepa o odloku različnih obveznosti in pomiritev stanja. Valentinčič je poudaril, da bi pokrivanje posojil, ki jih ima prebivalstvo, državo stalo 18 milijonov evrov na mesec. Če bi posojila krila tudi podjetjem, bi to znašalo še približno 17 milijonov evrov na mesec. Oboje skupaj je razmeroma poceni ukrep, ki pa bi lahko imel večji učinek kot helikopterski denar.
Dividend ni smiselno izplačevati
Trenutna situacija je novost za ekonomiste in gospodarstvenike, prav tako se ne ve, kako dolgo bo pandemija trajala in kakšen bo celotni učinek na gospodarstvo. Mramor je poudaril, da je zato smiselno, da si podjetja zdaj delajo denarne rezerve za preživetje in dividend ne izplačujejo. Nadvse kritično bi bilo izgubiti podjetja, kajti proces ponovne vzpostavitve bi bil zelo dolg. Podpore gospodarstvu naj bo toliko, kolikor je treba, in brez časovnih omejitev, je še opozoril Mramor.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.
