Primestne občine si želijo učinkovit javni prevoz
Grosuplje: dobre izkušnje z mestnim avtobusom 3G, čas je tudi za vlak in parkirno hišo »parkiraj in prestopi«
Odpri galerijo
V načrtovani garažni hiši bosta dve tretjini parkirišč namenjeni konceptu »parkiraj in prestopi«. Foto Arhiv občine Grosuplje
Javni prevoz (avtobus in vlak) uporabljamo samo za 4,3 odstotka poti, za kar 67,5 odstotka vsakodnevnih potovanj pa se zanašamo na osebni avtomobil. Zrcalna slika tega statističnega podatka je neznosna gneča na avtocestah in vpadnicah v urbana središča, kamor se prebivalci Slovenije vsak dan vozimo na delo.
Tega problema se še posebno dobro zavedajo v občinah ljubljanske urbane regije, saj njihovi prebivalci tudi prometno močno gravitirajo na prestolnico. »Opažamo, da se je v zadnjih nekaj letih promet na dolenjski avtocesti in tudi na vseh lokalnih cestah močno povečal. Tudi meritve Darsa kažejo, da je poleg štajerske avtoceste dolenjska druga, na kateri se je promet najbolj povečal, merjeno v odstotkih. Tudi zato želimo z ukrepi v občini našim občanom zagotoviti boljše razmere za potovanje v Ljubljano, da bi lahko to svojo pot opravljali bolj trajnostno,« je povedal Dušan Hočevar, direktor grosupeljske občinske uprave.
V občini živi dobrih 20.000 prebivalcev, večina jih je vsak dan vezanih na prevoze v Ljubljano, saj v glavnem mestu delajo ali pa se tam šolajo. Poteza, ki se je pri izboljšanju možnosti za uporabo javnega prevoza že pokazala kot pozitivna, je bila uvedba proge mesenega avtobusa 3G, ki iz središča Ljubljane vozi na Grosuplje in tudi v tem kraju naredi »zanko«.
»3G smo uvedli pred sedmimi leti v sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom, občina delno tudi subvencionira vozovnice. Že v prvem letu se je promet potnikov na tej liniji povečal za 38 odstotkov. To je velik uspeh in dokaz, da potnik uporablja javni promet, če mu ga približaš,« pravi Hočevar. Pomembna sprememba, ki je prispevala k priljubljenosti 3G med domačini, je bilo trasiranje proge skozi Grosuplje v večjem krogu, z več vožnjami pa so dobili prebivalci dodatno spodbudo za prevoz z avtobusom.
Ker pa zaradi gneče na cestah avtobusna vožnja med Ljubljano in Grosupljem v prometnih konicah zlahka traja tudi 40 minut (mesti sta oddaljeni 20 kilometrov), je naslednji izziv izboljšanje praktičnih možnosti za uporabo vlaka. Ta z Grosuplja do središča Ljubljane potuje 25 minut, ena od težav za potencialne vozače pa je pomanjkanje parkirnih mest v bližini železniške postaje.
Korak naprej na tem področju se obeta že leta 2019, saj bo občina v bližini postaje zgradila parkirno hišo, v kateri bo 161 parkirnih mest od 222 namenjenih konceptu »parkiraj in prestopi« in bodo torej na voljo potnikom, ki bodo pot v Ljubljano nadaljevali z vlakom ali avtobusom. »S projektom smo bili uspešni na razpisu ministrstva za infrastrukturo, pred kratkim smo podpisali pogodbo. Pridobili smo 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, sofinanciranje pa je 80-odstotno,« je povedal Hočevar.
Izboljšanje prometne povezanosti na področju javnega prevoza pa si Grosuplje obeta tudi v povezavi z državno investicijo v ponovno vzpostavitev potniške železniške povezave med Ljubljano in Kočevjem. Redni potniški promet na tej razdalji se bo začel predvidoma leta 2019, Grosuplju pa bo prinesel več dnevnih voženj vlakov proti Ljubljani. »Eden od pogojev, da se bo lahko promet proti Kočevju in Novemu mestu varno začel skozi Grosuplje, je tudi temeljita prenova grosupeljske železniške postaje, ki je na križišču teh dveh prog. Projekta, ki je vreden skoraj 15 milijonov evrov, se lotevamo skupaj z državo, postajo pa bomo obnovili tako z infrastrukturnega vidika kot tudi z vidika uporabnika. Urejena bosta tudi dva podhoda pod tiri, prvi bo služil dostopu do peronov in prehodu v industrijsko cono, drugi pa bo povezal stanovanjsko naselje Sončni dvori z mestom,« je povedal Hočevar.
Razvoj železniškega prometa je podprla tudi nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je minuli teden s tiskovno konferenco na Grosupljem odprla teden mobilnosti. »Iz Kranja v Ljubljano ni problem priti z železnico, drugi kraji v Sloveniji pa nimajo te sreče. Naloga države je, da bi se vlaki ob boljši infrastrukturi premikali hitreje,« je povedala Bratuškova.
Tega problema se še posebno dobro zavedajo v občinah ljubljanske urbane regije, saj njihovi prebivalci tudi prometno močno gravitirajo na prestolnico. »Opažamo, da se je v zadnjih nekaj letih promet na dolenjski avtocesti in tudi na vseh lokalnih cestah močno povečal. Tudi meritve Darsa kažejo, da je poleg štajerske avtoceste dolenjska druga, na kateri se je promet najbolj povečal, merjeno v odstotkih. Tudi zato želimo z ukrepi v občini našim občanom zagotoviti boljše razmere za potovanje v Ljubljano, da bi lahko to svojo pot opravljali bolj trajnostno,« je povedal Dušan Hočevar, direktor grosupeljske občinske uprave.
V občini živi dobrih 20.000 prebivalcev, večina jih je vsak dan vezanih na prevoze v Ljubljano, saj v glavnem mestu delajo ali pa se tam šolajo. Poteza, ki se je pri izboljšanju možnosti za uporabo javnega prevoza že pokazala kot pozitivna, je bila uvedba proge mesenega avtobusa 3G, ki iz središča Ljubljane vozi na Grosuplje in tudi v tem kraju naredi »zanko«.
3G je pritegnil nove potnike
»3G smo uvedli pred sedmimi leti v sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom, občina delno tudi subvencionira vozovnice. Že v prvem letu se je promet potnikov na tej liniji povečal za 38 odstotkov. To je velik uspeh in dokaz, da potnik uporablja javni promet, če mu ga približaš,« pravi Hočevar. Pomembna sprememba, ki je prispevala k priljubljenosti 3G med domačini, je bilo trasiranje proge skozi Grosuplje v večjem krogu, z več vožnjami pa so dobili prebivalci dodatno spodbudo za prevoz z avtobusom.
Ker pa zaradi gneče na cestah avtobusna vožnja med Ljubljano in Grosupljem v prometnih konicah zlahka traja tudi 40 minut (mesti sta oddaljeni 20 kilometrov), je naslednji izziv izboljšanje praktičnih možnosti za uporabo vlaka. Ta z Grosuplja do središča Ljubljane potuje 25 minut, ena od težav za potencialne vozače pa je pomanjkanje parkirnih mest v bližini železniške postaje.
Korak naprej na tem področju se obeta že leta 2019, saj bo občina v bližini postaje zgradila parkirno hišo, v kateri bo 161 parkirnih mest od 222 namenjenih konceptu »parkiraj in prestopi« in bodo torej na voljo potnikom, ki bodo pot v Ljubljano nadaljevali z vlakom ali avtobusom. »S projektom smo bili uspešni na razpisu ministrstva za infrastrukturo, pred kratkim smo podpisali pogodbo. Pridobili smo 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, sofinanciranje pa je 80-odstotno,« je povedal Hočevar.
Prenova železniške postaje
Izboljšanje prometne povezanosti na področju javnega prevoza pa si Grosuplje obeta tudi v povezavi z državno investicijo v ponovno vzpostavitev potniške železniške povezave med Ljubljano in Kočevjem. Redni potniški promet na tej razdalji se bo začel predvidoma leta 2019, Grosuplju pa bo prinesel več dnevnih voženj vlakov proti Ljubljani. »Eden od pogojev, da se bo lahko promet proti Kočevju in Novemu mestu varno začel skozi Grosuplje, je tudi temeljita prenova grosupeljske železniške postaje, ki je na križišču teh dveh prog. Projekta, ki je vreden skoraj 15 milijonov evrov, se lotevamo skupaj z državo, postajo pa bomo obnovili tako z infrastrukturnega vidika kot tudi z vidika uporabnika. Urejena bosta tudi dva podhoda pod tiri, prvi bo služil dostopu do peronov in prehodu v industrijsko cono, drugi pa bo povezal stanovanjsko naselje Sončni dvori z mestom,« je povedal Hočevar.
Razvoj železniškega prometa je podprla tudi nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je minuli teden s tiskovno konferenco na Grosupljem odprla teden mobilnosti. »Iz Kranja v Ljubljano ni problem priti z železnico, drugi kraji v Sloveniji pa nimajo te sreče. Naloga države je, da bi se vlaki ob boljši infrastrukturi premikali hitreje,« je povedala Bratuškova.
