Prodaja in zaščita NLB kmalu na mizi stare in nove politike

Po volitvah je nujna čimprejšnja odločitev slovenske politike o usodi največje državne banke.
Fotografija: Nova oblast bo morala takoj poskrbeti za NLB. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Nova oblast bo morala takoj poskrbeti za NLB. FOTO: Leon Vidic

Ljubljana - Privatizacija NLB in zaščita banke pred hrvaškim plenjenjem je ena prvih nalog, ki čaka novo vlado, in glede na prve napovedi in postavljene roke, je lahko že zelo v kratkem na mizi pogovorov med odhajajočo oblastjo in zmagovalci volitev.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman na vprašanje, ali se bo na temo NLB sestala z bodočim mandatarjem (predvidoma Janezom Janšo), pojasnjuje, da to ni odvisno zgolj od nje, pač pa tudi od trenutnega premierja Mira Cerarja, zato se bo v prihodnjih dneh z njim dogovorila, kako ukrepati na politični ravni.

»Gre za vprašanje, ki mu bo treba zelo hitro nameniti pozornost,« je ob robu bančne konference ocenila Vraničarjeva, ki sama meni, da bi »morali v iskanje rešitve za NLB vključiti vse parlamentarne stranke v novem parlamentu ali pa jih vsaj seznaniti s predlaganimi rešitvami«.


Stranke o prodaji NLB


Stranke smo v Delu pred volitvami povprašali, kaj menijo o prodaji NLB. Najbolj brezkompromisna je NSi, ki bi prodala celotno banko in ne le 75 odstotkov minus eno delnico, kot je zaveza evropski komisiji. V SDS, LMŠ (odkoder verjetno prihaja bodoči mandatar) in stranki Alenke Bratušek bi izpolnili omenjeno zavezo do evropske komisije. V SMC in Desusu so bili mnenja, da je treba pred privatizacijo NLB nujno rešiti vprašanje prenesenih vlog hrvaških varčevalcev, kar je bil lani tudi formalni razlog za ustavitev prodaje banke. V SD bi v NLB ohranili več kot četrtinski delež in zagotovili vpliv države, tako da nihče od drugih lastnikov ne bi presegel deleža države. Levica je edina, ki NLB sploh ne bi prodala, pač bi jo spremenila v razvojno banko.

Zdaj se z odločanjem politike o prodaji NLB vse bolj mudi. Slovenija je decembra predlagala evropski komisiji, da bi prodajo NLB začeli do konca 2018 in jo do zahtevane meje 75 odstotkov minus ene delnice nadaljevali do konca 2019. Pogajanja z Brusljem o določitvi konkretnih rokov in potrebnih kompenzacijskih ukrepov so v teku. Vlada pa ima zdaj le še dober teden dni časa - rok se izteče 16. junija -, da posreduje stališča do pripomb, ki so jih poslale tretje strani na predlog evropske komisije za začetek postopka poglobljene preiskave v zvezi z NLB.

Temu bo sledila dokončna odločitev komisije, ki ima sicer v skladu z evropskimi pravili 18 mesecev časa, da konča postopek, ki ga je sprožila januarja letos, »vendar glede na aktualnost zadeve pričakujemo, da bo komisija odločila prej kot v tem roku, sicer pa na sam rok Slovenija nima neposrednega vpliva,« pravi Vraničarjeva. Slovenska stran ne komentira, kakšen odgovor namerava poslati v Bruselj - neuradno se omenja predlog za prodajo 50 odstotkov NLB do konca tega leta -, za zdaj tudi ni predvideno novo srečanje s komisarko za konkurenčnost Vestagerjevo.


ECB o izplačilu dividend še ni odločala


Nerešeno vprašanje hrvaških varčevalcev blokira tudi izplačilo dividend približno 190-milijonskega dobička NLB v državni proračun. Je to lahko problem? Če teh prilivov ne bo, »jih bo treba v državnem proračunu nadomestiti z drugimi prihodki. Za zdaj velja zgolj, da ECB zahteva, da ji pred izplačilom predložimo v soglasje predlog za izplačilo dividend. Da bi to lahko kredibilno predlagali, se moramo prej dogovoriti, kakšno je prevladujoče politično stališče glede zaščite banke v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami. Na tej osnovi bomo ECB lahko predlagali izplačilo dividend,« pravi Vraničarjeva, ki na naše vprašanje, ali se bo o tem pogovorila s prihodnjim mandatarjem odgovarja: »Pogovarjala se bom s komerkoli bo potrebno, da se problem reši v dobro Slovenije.«

Namestnik guvernerja BS Primož Dolenc opozarja, da odločitev o izplačilu dividend NLB v državni proračun še ni bila sprejeta niti na ravni same banke. »Pogovori sicer tečejo, na ravni ECB pa ni bila sprejeta nobena odločitev o prepovedi izplačila dobička. Kot nadzornik bank moramo poskrbeti, da bo banka ustrezno poslovala in da bo v bodoče ustrezno kapitalizirana. To bomo upoštevali pri odločitvi, ali bomo banki dovolili izplačati dividende in v kakšnem znesku. Naša skrb ni državni proračun, pač pa varnost varčevalcev in ustreznost poslovanja banke. A tudi če dobiček ni izplačan, ne bo nikamor šel in ostaja v banki in se lahko, če se tveganja ne realizirajo, izplača v prihodnjih letih.«

Komentarji: