Računsko sodišče: Slovenija zamuja pri izvajanju načrta za okrevanje

Slovenija se že od leta 2022 sooča z zamudami pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Te so večinoma posledica tega, da vlada, ministrstvo za finance in urad za okrevanje in odpornost pri izbiri ukrepov v NOO niso dovolj upoštevali njihove uresničljivosti v začrtanih rokih, ugotavlja računsko sodišče.

Računsko sodišče je izvedlo revizijo, ali so bili vlada, finančno ministrstvo ter urad za okrevanje in odpornost učinkoviti pri upravljanju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost (NOO) od 1. julija 2020 do 30. junija 2024. Evropski načrt za financiranje ukrepov po pandemiji Sloveniji namenja 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in milijardo evrov posojil, a vlada predlaga, da se razpoložljiva posojila zmanjšajo na 613 milijonov evrov, saj številnih ukrepov ni mogoče pravočasno uresničiti.

Dolgotrajni postopki in zapleti vse bolj resna ovira za slovenski razvoj

NOO je pripravila Janševa vlada, medtem ko Golobova nadaljuje njegovo izvajanje, zaradi zahtevnega izvajanja pa ga je že trikrat spreminjala. »Po oceni računskega sodišča bi načrtovalci za zagotovitev čim bolj uspešnega uresničevanja NOO, zaradi ambicioznosti in pomembne razvojne priložnosti za državo morali že pri pripravi načrta sistematično identificirati, oceniti in ovrednotiti tveganja, povezana z doseganjem zastavljenih mejnikov in ciljev. Odločevalci pa bi morali tveganja ustrezno upoštevati pri določanju mejnikov in ciljev, vključenih v NOO,« so opozorili v računskem sodišču.

»Tveganja glede časovne izvedljivosti so načrtovalci sicer opredelili pri večini mejnikov in ciljev. Kljub temu pa pri večini ukrepov ni bila ocenjena verjetnost nastanka tveganj in ni bilo mogoče potrditi, da so bila opredeljena tveganja dejansko upoštevana pri izbiri mejnikov in ciljev, ki so bili vključeni v NOO.«

Sredstva iz NOO se uporabljajo tudi za obnovo železnic. FOTO: Dejan Javornik

Kritike tudi iz Bruslja

Poročali smo, da je izvajanje NOO pregledalo tudi evropsko računsko sodišče, ki je ugotovilo, da je Slovenija do konca lanskega leta vložila šest od 11 načrtovanih obrokov. Slovenija je sicer letos administrativno število načrtovanih obrokov, ki naj bi jih zahtevali lani, znižala na šest. Država pa z zahtevki glede na načrt zamuja tudi letos.

Slovenija je do zdaj koristila 1,1 milijarde evrov iz načrta za okrevanje in odpornost: 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. To je 41 odstotkov vseh sredstev, predvidenih do konca prihodnjega leta. Po deležu izpeljanih izplačil v celotni predvideni alokaciji sredstev do leta 2026 se Slovenija uvršča na 16. mesto, po deležu končanih mejnikov in doseženih ciljev, ki ji je potrdila evropska komisija, pa mesto višje. Rok za zadnji zahtevek je konec septembra prihodnje leto.

Več pomanjkljivosti so odpravili

Slovensko računsko sodišče med drugim še ugotavlja, da so bila poročila urada za okrevanje o uresničevanju NOO vsebinsko skopa ter med seboj zelo nekonsistentna, zato niso omogočala učinkovitega spremljanja in usmerjanja izvajanja NOO: »Opozarjala so sicer na bistvena odstopanja pri doseganju mejnikov in ciljev, odziv vlade, ki je imela za to edina pooblastilo, pa po oceni računskega sodišča ni bil pravočasen in zadosten.«

Računsko sodišče še ugotavlja, da so vlada, ministrstvo za finance in urad za okrevanje na podlagi ugotovitev računskega sodišča že med izvajanjem revizije izvedli ukrepe za izboljšanje poslovanja.