Rekordna stopnja zaposlenosti
V EU ima delo skoraj 238 milijonov ljudi – Izzivi avtomatizacija in digitalizacija.
Odpri galerijo
Na trgu dela v EU izzive prinašata avtomatizacija in digitalizacija. Foto AFP
Ljubljana - Pozitivni trendi na trgu dela v Evropski uniji se nadaljujejo, socialne razmere pa izboljšujejo. Stopnja zaposlenosti je rekordna, saj ima delo skoraj 238 milijonov ljudi, kaže najnovejši pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2018, ki ga je objavila evropska komisija. Izzive pa prinašata avtomatizacija in digitalizacija.
Število zaposlenih se je lani v primerjavi s predhodnim letom povečalo za več kot 3,5 milijona. Število opravljenih delovnih ur na zaposlenega v zadnjih letih sicer narašča, a še ni doseglo ravni iz leta 2008. V Evropi se razpoložljivi dohodek povečuje, stopnja revščine pa znižuje. Delež resno materialno prikrajšanih oseb se je rekordno zmanjšal, saj je bilo v primerjavi z letom 2012 prizadetih za 16,1 milijona manj ljudi.
Z vidika vpliva tehnološkega razvoja so, kot navaja evropska komisija, prihodnji učinki avtomatizacije in digitalizacije negotovi. Tehnološki napredek spodbuja produktivnost, a hkrati izpodriva rutinske naloge za nizko usposobljene ter zvišuje ravni spretnosti za zaposljivost. Čeprav ni dokončnih sklepov o možnem obsegu vpliva tehnologije na delovna mesta, študije kažejo, da je popolna ali delna avtomatizacija najbolj verjetna pri ponavljajočih se rutinskih nalogah na obstoječih delovnih mestih. V bližnji prihodnosti bi bilo lahko po podatkih ene izmed študij delno avtomatiziranih od 37 do 69 odstotkov delovnih mest.
Komisija še navaja, da z novimi tehnologijami narašča število nestandardnih delavcev in samozaposlenih. To prinaša koristi za delavce in podjetja zaradi večje prožnosti in boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vendar vpliva tudi na slabšanje delovnih pogojev.
Da je treba družbo pripraviti na spremembe na trgu dela, se zaveda tudi evropska komisija, ki je pripravila številne ukrepe. S programom znanj in spretnosti za Evropo in sredstvi EU želi zagotoviti boljše spretnosti ljudi na vseh ravneh. Za boljšo socialno zaščito je predlagala direktivo o preglednejših in predvidljivejših delovnih pogojih ter priporočilo o dostopu do socialne zaščite. V nedavnem predlogu dolgoročnega proračuna pa je namenila več sredstev za naložbe v ljudi prek obstoječih in novih pobud in orodij.
Število zaposlenih se je lani v primerjavi s predhodnim letom povečalo za več kot 3,5 milijona. Število opravljenih delovnih ur na zaposlenega v zadnjih letih sicer narašča, a še ni doseglo ravni iz leta 2008. V Evropi se razpoložljivi dohodek povečuje, stopnja revščine pa znižuje. Delež resno materialno prikrajšanih oseb se je rekordno zmanjšal, saj je bilo v primerjavi z letom 2012 prizadetih za 16,1 milijona manj ljudi.
Negotovi učinki avtomatizacije
Z vidika vpliva tehnološkega razvoja so, kot navaja evropska komisija, prihodnji učinki avtomatizacije in digitalizacije negotovi. Tehnološki napredek spodbuja produktivnost, a hkrati izpodriva rutinske naloge za nizko usposobljene ter zvišuje ravni spretnosti za zaposljivost. Čeprav ni dokončnih sklepov o možnem obsegu vpliva tehnologije na delovna mesta, študije kažejo, da je popolna ali delna avtomatizacija najbolj verjetna pri ponavljajočih se rutinskih nalogah na obstoječih delovnih mestih. V bližnji prihodnosti bi bilo lahko po podatkih ene izmed študij delno avtomatiziranih od 37 do 69 odstotkov delovnih mest.
Komisija še navaja, da z novimi tehnologijami narašča število nestandardnih delavcev in samozaposlenih. To prinaša koristi za delavce in podjetja zaradi večje prožnosti in boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vendar vpliva tudi na slabšanje delovnih pogojev.
Ukrepi zaradi sprememb na trgu dela
Da je treba družbo pripraviti na spremembe na trgu dela, se zaveda tudi evropska komisija, ki je pripravila številne ukrepe. S programom znanj in spretnosti za Evropo in sredstvi EU želi zagotoviti boljše spretnosti ljudi na vseh ravneh. Za boljšo socialno zaščito je predlagala direktivo o preglednejših in predvidljivejših delovnih pogojih ter priporočilo o dostopu do socialne zaščite. V nedavnem predlogu dolgoročnega proračuna pa je namenila več sredstev za naložbe v ljudi prek obstoječih in novih pobud in orodij.
