
Neomejen dostop | že od 14,99€
Agencija za varstvo konkurence je ugotovila, da so podjetja Renault Nissan Slovenija, Avtohiša Real, Avtohiša Malgaj, Pleško Cars in Avtoservis Kalan pri popravilih vozil znamke Renault več kot deset let delovala usklajeno in s tem kršila pravila konkurence. Podjetja morajo kršenje takoj prenehati.
Varuh konkurence je sum usklajenega ravnanja pri popravilih vozil Renault začel preiskovati v začetku leta 2019, danes pa objavil odločbo o kršitvi pravil konkurence, ki sicer še ni pravnomočna. Stranke v postopku imajo namreč proti njej pravico do sodnega varstva, so danes sporočili iz agencije za varstvo konkurence in dodali, da o morebitnih tožbah proti njenim upravnim odločbam odloča upravno sodišče.
Kot so zapisali v agenciji, so se podjetja Renault Nissan Slovenija, Avtohiša Real, Avtohiša Malgaj, Pleško Cars in Avtoservis Kalan v postopkih oddaje javnih naročil, katerih storitve so popravila in vzdrževanja vozil znamke Renault in dobava nadomestnih delov v Sloveniji, dogovarjala in/ali usklajeno ravnala tako, da so prikrojevala ponudbe, določala cene, razdelila naročnike ter si izmenjevala poslovno občutljive informacije.
Agencija je v odločbi ugotovila, da je med strankami postopka obstajal skupni namen, da ne tekmujejo v postopkih oddaje javnih naročil in si ta med seboj razdelijo, da cene v svojih ponudbah postavljajo tako, kot je bilo dogovorjeno med njimi, ter da si med seboj izmenjajo relevantne informacije, da bo posamezno javno naročilo dobil tisti, ki mu je naročnik oziroma posamezen sklop pripadal v skladu z medsebojnim dogovorom.
O globi bo na podlagi pričujoče odločitve odločeno v v ločenem postopku o prekrških. Skladno z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence se z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če krši pravila konkurence, medtem ko se z globo od 5000 do 10.000 evrov za ta prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Če pa je narava storjenega prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oz. višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oz. njegovega namena koristoljubnosti, pa se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 evrov. Storilcu, ki je udeležen v kartelu, pa se lahko globa v okviru t.i. programa prizanesljivosti odpusti ali zniža, če izpolni zakonsko določene pogoje.
V konkretnem primeru gre za kartel, ki je trajal več kot deset let, so navedli v agenciji. Ta je namreč našla dokaze, na podlagi katerih sklepa, da je kršitev trajala najmanj od 22. januarja 2008, nekatere stranke v postopku pa so kršitve nadaljevale celo po uvedbi postopka oziroma po opravljenih preiskavah v omenjenih podjetjih.
»Stranke v postopku so tako v veliki večini izločile učinkovito konkurenco na razpisih, onemogočile, da bi naročniki pridobili ugodnejše oziroma dejansko konkurenčne ponudbe, ter vzdrževale cene na višjem nivoju, kot bi jih določila učinkovita konkurenca na trgu,« je v sporočilu za javnost navedel varuh konkurence.
Omenjeno po navedbah agencije predstavlja omejevalni sporazum oziroma usklajeno ravnanje, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Slovenije oziroma na znatnem delu notranjega trga, kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami EU. S tem so navedena podjetja kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbo o delovanju EU.
Agencija je sicer v postopku prejela vlogo ene izmed strank postopka za odpustitev oziroma znižanje globe, ki vlagatelju omogoča ugodnosti iz programa prizanesljivosti. Skladno s tem programom so udeleženci kartelov, ki sodijo med omejevalne sporazume po cilju, lahko deležni ugodnejše obravnave v postopku o prekršku.
Stranka, ki je vložila to vlogo, je nato v postopku sodelovala z agencijo tako, da ji je razkrila svojo udeležbo v obravnavanem sporazumu in ji predložila dodatne dokaze, ki dokazujejo predmetno kršitev. Preostale stranke v postopku so ugotovitvam agencije ves čas postopka nasprotovale in zatrjevale, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni.
Komentarji