Umar napoved gospodarske rasti za letos zmanjšal za polovico
Zaradi negotovosti glede koronavirusa je letošnjo gospodarsko rast znižal na 1,5 odstotka, za prihodnje leto napoveduje 2,2 odstotka rasti.
Odpri galerijo
Gospodarstvo se letos ohlaja, negotovosti po izbruhu koronavirusa nižajo napovedi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Gospodarska rast bo letos občutno nižja od jesenskih predvidevanj in bo odvisna predvsem od hitrosti zajezitve širjenja koronavirusa in ukrepov slovenske in drugih vlad, opozarjajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Napoved gospodarske rasti v letu 2020 so za polovico znižali, s treh na približno 1,5 odstotka, in sicer ob predpostavki, da se bodo v drugi polovici leta razmere stabilizirale in se bo začelo postopno okrevanje.
Razmere in izhodišča za napovedi se zelo hitro spreminjajo, tako rekoč iz dneva v dan, in če bo treba, bodo morda že v nekaj tednih pripravili novo napoved, ki bo podlaga za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš in dodala, da tokrat ni v ospredju številka, pač pa predvsem okoliščine, v katerih je napoved nastajala.
Na to opozarjajo tudi ministrstvo za finance, ki ga čaka priprava novih proračunskih dokumentov.
Za zdaj so na nižjo napoved vplivale spremembe v mednarodnem okolju, pa tudi lanska rast, ki je bila nižja od pričakovanj, zlasti v zadnjem lanskem četrtletju so se bistveno upočasnili gospodarska rast, izvoz in zasebna potrošnja, tudi investicije so presenetljivo upadle. Samo učinek tega je bila pol odstotne točke nižja napoved BDP, izbruh in širitev koronavirusa pa sta vplivala na nižje napovedi pri naših glavnih gospodarskih partnericah. Za zdaj se posledice kažejo v motenih globalnih verigah vrednosti, turizmu (kjer množično odpovedujejo potovanja in prireditve), logistiki, prometu, menjavi transportnih storitev, negativni učinki epidemije pa se širijo tudi v druge dejavnosti. Dlje trajajoča epidemija koronavirusa bi pomembno spremenila celotni okvir napovedi, zato bi bila gospodarska rast lahko tudi precej nižja od zdaj predvidene, opozarjajo v Umarju.
V svoje predpostavke so vključili postopno umiritev razmer na Kitajskem proti koncu marca in postopno ustavitev širjenja virusa v Evropi do sredine leta. Predpostavka je tudi, da bi se razmere v drugem četrtletju postopoma stabilizirale, tako da bi se lahko začelo postopno gospodarsko okrevanje. V Umarju pri tem izpostavljajo, da je veliko negotovosti in neznank glede posledic širjenja koronavirusa, predvsem kar zadeva trajanje epidemije in njen vpliv na delovanje zdravstvenega sistema in šolstva, pomembno je tudi, kakšna bosta odziva gospodarstva in ekonomskih politik in kakšno bo obnašanje prebivalstva.
V tem kontekstu so zelo pomembni ukrepi za podporo gospodarstvu, poudarja Bednaševa. Zlasti v prvem obdobju so pomembni ukrepi, ki so usmerjeni v delovanje zdravstvenega sistema, v ohranjanje delovnih mest, zaposlovanje, in sistemski ukrepi, usmerjeni v premagovanje likvidnostnih težav, zlasti malih in srednjih podjetij. Na evropski ravni pa bi bilo treba dobro razmisliti o rahljanju fiskalnih pravil, saj pakt stabilnosti in rasti omogoča odstopanja v izjemnih okoliščinah.
Razmere in izhodišča za napovedi se zelo hitro spreminjajo, tako rekoč iz dneva v dan, in če bo treba, bodo morda že v nekaj tednih pripravili novo napoved, ki bo podlaga za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš in dodala, da tokrat ni v ospredju številka, pač pa predvsem okoliščine, v katerih je napoved nastajala.
Na to opozarjajo tudi ministrstvo za finance, ki ga čaka priprava novih proračunskih dokumentov.
Za zdaj so na nižjo napoved vplivale spremembe v mednarodnem okolju, pa tudi lanska rast, ki je bila nižja od pričakovanj, zlasti v zadnjem lanskem četrtletju so se bistveno upočasnili gospodarska rast, izvoz in zasebna potrošnja, tudi investicije so presenetljivo upadle. Samo učinek tega je bila pol odstotne točke nižja napoved BDP, izbruh in širitev koronavirusa pa sta vplivala na nižje napovedi pri naših glavnih gospodarskih partnericah. Za zdaj se posledice kažejo v motenih globalnih verigah vrednosti, turizmu (kjer množično odpovedujejo potovanja in prireditve), logistiki, prometu, menjavi transportnih storitev, negativni učinki epidemije pa se širijo tudi v druge dejavnosti. Dlje trajajoča epidemija koronavirusa bi pomembno spremenila celotni okvir napovedi, zato bi bila gospodarska rast lahko tudi precej nižja od zdaj predvidene, opozarjajo v Umarju.
Veliko negotovosti in neznank
V svoje predpostavke so vključili postopno umiritev razmer na Kitajskem proti koncu marca in postopno ustavitev širjenja virusa v Evropi do sredine leta. Predpostavka je tudi, da bi se razmere v drugem četrtletju postopoma stabilizirale, tako da bi se lahko začelo postopno gospodarsko okrevanje. V Umarju pri tem izpostavljajo, da je veliko negotovosti in neznank glede posledic širjenja koronavirusa, predvsem kar zadeva trajanje epidemije in njen vpliv na delovanje zdravstvenega sistema in šolstva, pomembno je tudi, kakšna bosta odziva gospodarstva in ekonomskih politik in kakšno bo obnašanje prebivalstva.
Pomembni ukrepi za podporo gospodarstvu
V tem kontekstu so zelo pomembni ukrepi za podporo gospodarstvu, poudarja Bednaševa. Zlasti v prvem obdobju so pomembni ukrepi, ki so usmerjeni v delovanje zdravstvenega sistema, v ohranjanje delovnih mest, zaposlovanje, in sistemski ukrepi, usmerjeni v premagovanje likvidnostnih težav, zlasti malih in srednjih podjetij. Na evropski ravni pa bi bilo treba dobro razmisliti o rahljanju fiskalnih pravil, saj pakt stabilnosti in rasti omogoča odstopanja v izjemnih okoliščinah.
