SDH v posebno revizijo Kota
Slovenski državni holding želi ugotoviti, kaj je prevzel v upravljanje.
Odpri galerijo
Država bo za dvotretjinski delež v Kotu odštela 2,85 milijona evrov, pri čemer pogodba vsebuje še klavzuli, ki omogočata doplačilo za največ 4,25 milijona evrov. FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – Potem ko sta se DUTB in država le uskladili glede višine cene, ki naj bi jo država odštela za 66-odstotni delež v Kotu, bo SDH po prevzemu upravljanja te družbe v njej opravil še posebno revizijo.
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je nedavno podal soglasje k predlogu za državni nakup omenjenega deleža v Kotu. Hkrati pa so nadzorniki upravi SDH naložili, da na skupščini Kota imenujejo posebnega revizorja v družbi.
Na SDH podrobnejših pojasnil o tem, zakaj posebna revizija, ne dajejo. Neuradno pa smo izvedeli, da so se zanjo odločili, ker pred prevzemom te naložbe niso imeli možnosti opraviti podrobnega skrbnega pregleda, zato želijo ugotoviti, v kakšnem stanju je družba.
Uprava naj bi tako določila, katere posle bodo pregledali revizorji. Kot je znano, je Koto družba za predelavo živalskih odpadkov in je tudi edino podjetje v državi z ustrezno infrastrukturo in koncesijo za predelavo in neškodljivo uničenje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2. Prav to je tudi razlog, da je država družbo ocenila za strateško.
A Koto ima razgibano zgodovino. V lasti DUTB je pristal s pripojitvijo Probanke, ki je lastnica družbe postala po zgrešenih finančnih potezah nekdanjih lastnikov in vodstva podjetja, saj je podjetje sodelovalo celo pri prevzemu Pivovarne Laško v času Boška Šrota. Prav posli prejšnjih lastnikov bi se lahko znašli pod drobnogledom revizorjev, saj SDH menda ne želi zamuditi rokov glede morebitne odškodninske odgovornosti.
Poleg tega je Koto, ki ga vodi Matej Resnik, z državo v sporu. Koto namreč od nje zahteva 5,4 milijona evrov zaradi domnevno prenizke cene iz koncesijske dejavnosti. Tudi upravičenost te tožbe bi menda hoteli na SDH ugotoviti.
Koto, ki je šel skozi postopke prestrukturiranja, ima tudi določene zaveze do bank upnic, ki so sredi prejšnjega leta reprogramirale posojila. SDH naj bi po naših informacijah skrbelo, da bi banke zaradi slabšega poslovanja od tega dogovora odstopile. Resnik je že pred časom za Delo zatrdil, da so banke o vsem obveščene in seznanjene s tem, da je bil slabši rezultat povezan s slabitvami starih zalog. Dodal je še, da je Koto v leto 2018 vstopil kot čisto podjetje. Lani je imela družba 24 milijonov evrov poslovnih prihodkov, 13 odstotkov manj kot leto prej, in 858.000 evrov izgube, na kar je med drugim vplivala tudi slabitev vrednosti zalog.
SDH ima sicer svojo enoto, ki lahko v državnih družbah z omejeno odgovornostjo opravlja interne revizije, a mora biti družba v popolni državni lasti. Koto pa ima še 29 odstotkov lastnih delnic in nekaj malih delničarjev, zato bo SDH najel zunanjega revizorja.
Kot je mogoče izvedeti, bi lahko naročili tudi novo cenitev. Država bo za dvotretjinski delež v Kotu odštela 2,85 milijona evrov, pri čemer pogodba vsebuje še klavzuli, ki omogočata doplačilo za največ 4,25 milijona evrov, in sicer če bo Koto posloval tako, da bo ocenjena vrednost leta 2022 višja od sedanje, ali če bi država družbo dražje prodala naprej. S celotnim bi kupnina skupno znašala dobrih sedem milijonov evrov. Prav zaradi razhajanj glede cene med državo in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je tudi vlada kot skupščina sklenila izvesti posebno revizijo DUTB.
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je nedavno podal soglasje k predlogu za državni nakup omenjenega deleža v Kotu. Hkrati pa so nadzorniki upravi SDH naložili, da na skupščini Kota imenujejo posebnega revizorja v družbi.
Na SDH podrobnejših pojasnil o tem, zakaj posebna revizija, ne dajejo. Neuradno pa smo izvedeli, da so se zanjo odločili, ker pred prevzemom te naložbe niso imeli možnosti opraviti podrobnega skrbnega pregleda, zato želijo ugotoviti, v kakšnem stanju je družba.
Uprava naj bi tako določila, katere posle bodo pregledali revizorji. Kot je znano, je Koto družba za predelavo živalskih odpadkov in je tudi edino podjetje v državi z ustrezno infrastrukturo in koncesijo za predelavo in neškodljivo uničenje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2. Prav to je tudi razlog, da je država družbo ocenila za strateško.
Razgibana zgodovina
A Koto ima razgibano zgodovino. V lasti DUTB je pristal s pripojitvijo Probanke, ki je lastnica družbe postala po zgrešenih finančnih potezah nekdanjih lastnikov in vodstva podjetja, saj je podjetje sodelovalo celo pri prevzemu Pivovarne Laško v času Boška Šrota. Prav posli prejšnjih lastnikov bi se lahko znašli pod drobnogledom revizorjev, saj SDH menda ne želi zamuditi rokov glede morebitne odškodninske odgovornosti.
Poleg tega je Koto, ki ga vodi Matej Resnik, z državo v sporu. Koto namreč od nje zahteva 5,4 milijona evrov zaradi domnevno prenizke cene iz koncesijske dejavnosti. Tudi upravičenost te tožbe bi menda hoteli na SDH ugotoviti.
Zaveze do bank upnic
Koto, ki je šel skozi postopke prestrukturiranja, ima tudi določene zaveze do bank upnic, ki so sredi prejšnjega leta reprogramirale posojila. SDH naj bi po naših informacijah skrbelo, da bi banke zaradi slabšega poslovanja od tega dogovora odstopile. Resnik je že pred časom za Delo zatrdil, da so banke o vsem obveščene in seznanjene s tem, da je bil slabši rezultat povezan s slabitvami starih zalog. Dodal je še, da je Koto v leto 2018 vstopil kot čisto podjetje. Lani je imela družba 24 milijonov evrov poslovnih prihodkov, 13 odstotkov manj kot leto prej, in 858.000 evrov izgube, na kar je med drugim vplivala tudi slabitev vrednosti zalog.
SDH ima sicer svojo enoto, ki lahko v državnih družbah z omejeno odgovornostjo opravlja interne revizije, a mora biti družba v popolni državni lasti. Koto pa ima še 29 odstotkov lastnih delnic in nekaj malih delničarjev, zato bo SDH najel zunanjega revizorja.
Kot je mogoče izvedeti, bi lahko naročili tudi novo cenitev. Država bo za dvotretjinski delež v Kotu odštela 2,85 milijona evrov, pri čemer pogodba vsebuje še klavzuli, ki omogočata doplačilo za največ 4,25 milijona evrov, in sicer če bo Koto posloval tako, da bo ocenjena vrednost leta 2022 višja od sedanje, ali če bi država družbo dražje prodala naprej. S celotnim bi kupnina skupno znašala dobrih sedem milijonov evrov. Prav zaradi razhajanj glede cene med državo in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je tudi vlada kot skupščina sklenila izvesti posebno revizijo DUTB.
