Septembra začetek gradnje škotske megažage
Na Gomilskem predelava lesa in proizvodnja lesenih izdelkov, v Šoštanju peletarna in kogeneracija, v Letušu izdelava palet. Delo bo dobilo 170 ljudi.
Odpri galerijo
Linija v žagi Fort William družbe BSW na Škotskem, podobna kot bo na Gomilskem. Foto: BSW
Ljubljana – Škotski BSW namerava septembra začeti z gradnjo 40-milijonske lesne investicije v Sloveniji. Na Gomilskem nameravajo, kot pravijo, zgraditi najsodobnejšo žago z ostalo tehnologijo za proizvodnjo lesnih izdelkov, v Šoštanju peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso, v Letušu pa proizvodnjo palet in lesene embalaže. Skupaj bodo zaposlili okoli 170 ljudi.
Škoti se že skoraj tri leta pripravljajo na investicijo v Sloveniji, ki smo jo pred letom dni razkrili v Delu. V torek bodo z nekaterimi ostalimi deležniki, denimo Gospodarsko zbornico Slovenije, Petrolom in Združenjem lastnikov gozdov, podpisali memorandum glede skupnih interesov pri izvedbi projektov v lesni branži.
Po uspehu z žago v Latviji smo v Evropi iskali nove priložnosti. V Sloveniji smo si ogledali več lokacij in smo videli ene najboljših gozdov na svetu, je povedal glavni izvršni direktor BSW Tony Hackney: »Prednost Slovenije je premalo izkoriščen gozd, kar je prepoznala tudi vlada. Vidimo se v slovenski strategiji za povečanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige Les je lep.« Po besedah komercialnega direktorja skupine Alexa Brownlieja so se za Slovenijo odločili tudi zaradi odlične geografske lege in dostopa do evropskih in drugih trgov tudi prek Luke Koper, znanja, dobre prometne infrastrukture, članstva v EU in območju evra.
Gomilsko v Savinjski dolini je po njegovih besedah idealna lokacija tudi zaradi dostopnosti surovine, kar so potrdile študije njihovega gozdarskega podjetja Tilhill in Gozdarskega inštituta Slovenije. Tam nameravajo investirati v žago, ki bo lahko letno razžagala okoli 300.000 kubičnih metrov lesa. To je največ v Sloveniji. Poleg nje pa še v ostalo tehnologijo za izdelavo lesnih izdelkov, in sicer za sušenje, skobljanje in profiliranje lesa. »Uporabili bomo najboljšo tehnologijo. Z njo bomo ustvarili visok izkoristek lesa in ustvarili najboljšo vrednost,« je dejal Hackney.
S tehnologijo mariborske družbe Ledinek bodo izdelovali lesene izdelke za trgovce, gradbince, lesno industrijo. BSW izdeluje lesene izdelke za gradbene konstrukcije, ograje, terase, kmetijstvo, urejanje okolice, protihrupne ograje … Ti bodo namenjeni za slovenski trg, predvsem pa za izvoz v evropske države, Severno Afriko, Severno Ameriko ter na Bližnji in Daljni vzhod.
Ostanke po razrezu hlodovine na Gomilskem nameravajo odpeljati v Šoštanj, kjer bodo postavili kogeneracijo ne lesno biomaso, torej toplarno in elektrarno, ter integrirano peletarno za letno izdelavo 45.000 ton peletov najvišje kakovosti A1. Peleti bodo namenjeni za slovenski, severnoitalijanski, madžarski, španski in druge trge, je naštel Hackney. Del ostankov pa bodo morda prodali tovarni ivernih plošč iz Otiškega Vrha, ki je v lasti turškega koncerna Yildizlar Yatirim Holding. V Letušu nameravajo vzpostaviti proizvodnjo palet in lesene embalaže.
V škotski investiciji, vredni dobrih 40 milijonov evrov, bo delo dobilo okoli 170 ljudi, od tega približno 20 v Šoštanju. »Po izkušnjah vsaka neposredna zaposlitev ustvari še pet dodatnih delovnih mest v logistiki, gozdarstvu in drugje, torej to pomeni še 850 posrednih delovnih mest,« je rekel Hackney. »Če bomo uspešni, se pri tem ne bomo ustavili. Upamo, da bomo rasli tako kot v Latviji,« je dodal.
Začetek gradnje septembra
Po besedah Janeza Mazeja, ki zastopa BSW v Sloveniji, bodo z gradnjo investicije pričeli septembra, zagon proizvodnje pa je predviden za začetek leta 2020. Obrat na Gomilskem bodo zgradili v dveh fazah. »Ker je na lokaciji že delujoča kotlovnica in imamo veljavna gradbena dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega obrata, bomo že letos pričeli s postavitvijo sušilnic. Zato bomo zgodaj spomladi prihodnje leto lahko začeli z odkupom žaganega lesa od slovenskih žagarjev,« je rekel Mazej. Ta les bodo posušili, poskobljali, sprofilirali in ga zapakirali, da bo primeren za prodajo na slovenski in tuje trge. »Druga faza pa pomeni zagon žage, a tudi po tem bomo odkupovali les od slovenskih žagarjev. Cilj je prodati visokokakovosten slovenski les tako iz našega obrata kot ostalih žag s čim višjo dodano vrednostjo neposredno kupcem,« je še dodal.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so se sicer odzvali, da slovenski žagarji prihodu tujega podjetja nasprotujejo, saj že sedaj ne dobijo zadostnih količin hlodovine. Zato se bojijo, da bodo ostali brez surovine.
Po Hackeyjevih besedah ne želijo tekmovati s slovenskimi žagami, ampak z njimi sodelovati, razvijati slovenski trg in izvoz. Les bodo dobivali predvsem od zasebnih lastnikov gozdov, je dodal: »Želimo spodbuditi zasebne lastnike za sodelovanje z nami in zgraditi dobaviteljsko verigo.«
V Sloveniji imamo na voljo milijone kubičnih metrov lesa za razrez, a se ga več kot dve tretjini izvozi čez mejo, je ocenil predsednik Zveze lastnikov gozdov Marjan Hren: »Poleg tega je škotsko podjetje velik igralec na svetovnem trgu. Lahko se ustvari sinergija med slovenskimi izkušnjami ter njihovim znanjem in dostopom na trg. Na to bi se lahko navezali slovenski žagarji ter pohištvena in druga industrija.« Po Hrenovih besedah lastniki gozdov od BSW pričakujejo konkurenčno ceno s tistimi iz Avstrije in Italije ter stabilne plačilne pogoje.
Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pričakujejo pozitivne učinke investicije: »Predelovalna industrija ima s tem na voljo domač žagan les, lastniki gozdov lahko sklepajo dolgoročne pogodbe s stabilnim odjemalcem in so s tem manj odvisni od sprememb na okoliških trgih. Po napovedih bo investitor omogočal ugodnejše prodajne kanale tudi ostalim slovenskim žagarjem, ki se sedaj srečujejo z odvisnostjo od trgovcev v bližnji soseščini.« V Sloveniji posekamo manj dreves v gozdovih, kot ga omogočajo gozdno gospodarski načrti. Stabilno domače povpraševanje po lesu in povezovanje lastnikov gozdov vodi k povečevanju sečnje, učinkovitejšem gospodarjenju z gozdovi ter povečevanju dodane vrednosti v gozdno lesni verigi, so še dejali na ministrstvu.
Pred začetkom gradnje je potrebna še potrditev okoljskega poročila, ki so ga posredovali na ministrstvo za okolje. Temu sledi 30 dni javne obravnave in sprejem drugih mnenj. »Če ne bo pripomb, je sprejem prostorskega reda možen v slabih dveh mesecih. Potem sledi sprememba obstoječega gradbenega dovoljenja,« je pojasnil Mazej. Okoljsko poročilo predvideva postavitev protihrupnih ograj pri dveh hišah zaradi transporta ter med tovarno in stanovanjskim delom. »Srečali smo se že z večino sosedov pri prihodnjem obratu, ki so predvsem bili delavci v nekdanji lesni industriji na Gomilskem,« je dejal Mazej. Investicija bo namreč postavljena na lokaciji nekdanje lesarske industrije. Obrat bo prijazno umeščen v ruralno okolje, je rekel Brownlie: »Želimo biti del skupnosti in zgraditi dolgoročne dobre odnose s sosedi, tako kot tudi na ostalih lokacijah na Otoku in v Latviji.«
Peta generacija Brownliejev
BSW Timber Group je škotsko družinsko podjetje, ki se z žagarstvom ukvarja od leta 1848. Alex Brownlie, ki bo predsednik upravnega odbora družbe v Sloveniji, je peta generacija Brownliejev v tem poslu. Danes zaposlujejo 1300 ljudi in letno ustvarijo 300 milijonov britanskih funtov (340 milijonov evrov) prihodkov. V Veliki Britaniji imajo v žagarski industriji iglavcev tretjinski tržni delež. Imajo štiri žage na Škotskem, dve v Angliji ter po eno v Walesu in Latviji.
Škoti se že skoraj tri leta pripravljajo na investicijo v Sloveniji, ki smo jo pred letom dni razkrili v Delu. V torek bodo z nekaterimi ostalimi deležniki, denimo Gospodarsko zbornico Slovenije, Petrolom in Združenjem lastnikov gozdov, podpisali memorandum glede skupnih interesov pri izvedbi projektov v lesni branži.
Po uspehu z žago v Latviji smo v Evropi iskali nove priložnosti. V Sloveniji smo si ogledali več lokacij in smo videli ene najboljših gozdov na svetu, je povedal glavni izvršni direktor BSW Tony Hackney: »Prednost Slovenije je premalo izkoriščen gozd, kar je prepoznala tudi vlada. Vidimo se v slovenski strategiji za povečanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige Les je lep.« Po besedah komercialnega direktorja skupine Alexa Brownlieja so se za Slovenijo odločili tudi zaradi odlične geografske lege in dostopa do evropskih in drugih trgov tudi prek Luke Koper, znanja, dobre prometne infrastrukture, članstva v EU in območju evra.
Gomilsko v Savinjski dolini je po njegovih besedah idealna lokacija tudi zaradi dostopnosti surovine, kar so potrdile študije njihovega gozdarskega podjetja Tilhill in Gozdarskega inštituta Slovenije. Tam nameravajo investirati v žago, ki bo lahko letno razžagala okoli 300.000 kubičnih metrov lesa. To je največ v Sloveniji. Poleg nje pa še v ostalo tehnologijo za izdelavo lesnih izdelkov, in sicer za sušenje, skobljanje in profiliranje lesa. »Uporabili bomo najboljšo tehnologijo. Z njo bomo ustvarili visok izkoristek lesa in ustvarili najboljšo vrednost,« je dejal Hackney.
S tehnologijo mariborske družbe Ledinek bodo izdelovali lesene izdelke za trgovce, gradbince, lesno industrijo. BSW izdeluje lesene izdelke za gradbene konstrukcije, ograje, terase, kmetijstvo, urejanje okolice, protihrupne ograje … Ti bodo namenjeni za slovenski trg, predvsem pa za izvoz v evropske države, Severno Afriko, Severno Ameriko ter na Bližnji in Daljni vzhod.
Ostanke po razrezu hlodovine na Gomilskem nameravajo odpeljati v Šoštanj, kjer bodo postavili kogeneracijo ne lesno biomaso, torej toplarno in elektrarno, ter integrirano peletarno za letno izdelavo 45.000 ton peletov najvišje kakovosti A1. Peleti bodo namenjeni za slovenski, severnoitalijanski, madžarski, španski in druge trge, je naštel Hackney. Del ostankov pa bodo morda prodali tovarni ivernih plošč iz Otiškega Vrha, ki je v lasti turškega koncerna Yildizlar Yatirim Holding. V Letušu nameravajo vzpostaviti proizvodnjo palet in lesene embalaže.
V škotski investiciji, vredni dobrih 40 milijonov evrov, bo delo dobilo okoli 170 ljudi, od tega približno 20 v Šoštanju. »Po izkušnjah vsaka neposredna zaposlitev ustvari še pet dodatnih delovnih mest v logistiki, gozdarstvu in drugje, torej to pomeni še 850 posrednih delovnih mest,« je rekel Hackney. »Če bomo uspešni, se pri tem ne bomo ustavili. Upamo, da bomo rasli tako kot v Latviji,« je dodal.
Začetek gradnje septembra
Po besedah Janeza Mazeja, ki zastopa BSW v Sloveniji, bodo z gradnjo investicije pričeli septembra, zagon proizvodnje pa je predviden za začetek leta 2020. Obrat na Gomilskem bodo zgradili v dveh fazah. »Ker je na lokaciji že delujoča kotlovnica in imamo veljavna gradbena dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega obrata, bomo že letos pričeli s postavitvijo sušilnic. Zato bomo zgodaj spomladi prihodnje leto lahko začeli z odkupom žaganega lesa od slovenskih žagarjev,« je rekel Mazej. Ta les bodo posušili, poskobljali, sprofilirali in ga zapakirali, da bo primeren za prodajo na slovenski in tuje trge. »Druga faza pa pomeni zagon žage, a tudi po tem bomo odkupovali les od slovenskih žagarjev. Cilj je prodati visokokakovosten slovenski les tako iz našega obrata kot ostalih žag s čim višjo dodano vrednostjo neposredno kupcem,« je še dodal.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so se sicer odzvali, da slovenski žagarji prihodu tujega podjetja nasprotujejo, saj že sedaj ne dobijo zadostnih količin hlodovine. Zato se bojijo, da bodo ostali brez surovine.
Po Hackeyjevih besedah ne želijo tekmovati s slovenskimi žagami, ampak z njimi sodelovati, razvijati slovenski trg in izvoz. Les bodo dobivali predvsem od zasebnih lastnikov gozdov, je dodal: »Želimo spodbuditi zasebne lastnike za sodelovanje z nami in zgraditi dobaviteljsko verigo.«
V Sloveniji imamo na voljo milijone kubičnih metrov lesa za razrez, a se ga več kot dve tretjini izvozi čez mejo, je ocenil predsednik Zveze lastnikov gozdov Marjan Hren: »Poleg tega je škotsko podjetje velik igralec na svetovnem trgu. Lahko se ustvari sinergija med slovenskimi izkušnjami ter njihovim znanjem in dostopom na trg. Na to bi se lahko navezali slovenski žagarji ter pohištvena in druga industrija.« Po Hrenovih besedah lastniki gozdov od BSW pričakujejo konkurenčno ceno s tistimi iz Avstrije in Italije ter stabilne plačilne pogoje.
Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pričakujejo pozitivne učinke investicije: »Predelovalna industrija ima s tem na voljo domač žagan les, lastniki gozdov lahko sklepajo dolgoročne pogodbe s stabilnim odjemalcem in so s tem manj odvisni od sprememb na okoliških trgih. Po napovedih bo investitor omogočal ugodnejše prodajne kanale tudi ostalim slovenskim žagarjem, ki se sedaj srečujejo z odvisnostjo od trgovcev v bližnji soseščini.« V Sloveniji posekamo manj dreves v gozdovih, kot ga omogočajo gozdno gospodarski načrti. Stabilno domače povpraševanje po lesu in povezovanje lastnikov gozdov vodi k povečevanju sečnje, učinkovitejšem gospodarjenju z gozdovi ter povečevanju dodane vrednosti v gozdno lesni verigi, so še dejali na ministrstvu.
Pred začetkom gradnje je potrebna še potrditev okoljskega poročila, ki so ga posredovali na ministrstvo za okolje. Temu sledi 30 dni javne obravnave in sprejem drugih mnenj. »Če ne bo pripomb, je sprejem prostorskega reda možen v slabih dveh mesecih. Potem sledi sprememba obstoječega gradbenega dovoljenja,« je pojasnil Mazej. Okoljsko poročilo predvideva postavitev protihrupnih ograj pri dveh hišah zaradi transporta ter med tovarno in stanovanjskim delom. »Srečali smo se že z večino sosedov pri prihodnjem obratu, ki so predvsem bili delavci v nekdanji lesni industriji na Gomilskem,« je dejal Mazej. Investicija bo namreč postavljena na lokaciji nekdanje lesarske industrije. Obrat bo prijazno umeščen v ruralno okolje, je rekel Brownlie: »Želimo biti del skupnosti in zgraditi dolgoročne dobre odnose s sosedi, tako kot tudi na ostalih lokacijah na Otoku in v Latviji.«
Branimir Strojanšek, župan občine Braslovče
Vesel sem vseh resnih investitorjev. Lokacija prihodnjega obrata je eno zadnjih degradiranih območij v občini. Ocenjujemo, da je na tem območju lahko le lesarska industrija, kot je že bila, seveda pod pogoji, da se zadosti vsem standardom proizvodnje, da ni moteče za prebivalstvo in da se sčasoma naredi izvoz iz avtoceste.
Milan Lukič, gospodarstvenik
Osebno investicijo podpiram. To je pomemben prispevek k ponovnemu resnemu zagonu lesne panoge v Sloveniji. Noben slovenski investitor sam ni sposoben narediti tako velike investicije, tujec prihaja v pravem trenutku.
Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu
BSW je oddal vlogo za subvencijo. Komisija bo to pregledala. Ocenjujem, da bi subvencija lahko bila med 15 in 20 odstotkov upravičenih stroškov. Gre za pomembno investicijo v lesnopredelovalno branžo, kar še posebej spodbujamo.
Vesel sem vseh resnih investitorjev. Lokacija prihodnjega obrata je eno zadnjih degradiranih območij v občini. Ocenjujemo, da je na tem območju lahko le lesarska industrija, kot je že bila, seveda pod pogoji, da se zadosti vsem standardom proizvodnje, da ni moteče za prebivalstvo in da se sčasoma naredi izvoz iz avtoceste.
Milan Lukič, gospodarstvenik
Osebno investicijo podpiram. To je pomemben prispevek k ponovnemu resnemu zagonu lesne panoge v Sloveniji. Noben slovenski investitor sam ni sposoben narediti tako velike investicije, tujec prihaja v pravem trenutku.
Aleš Cantarutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu
BSW je oddal vlogo za subvencijo. Komisija bo to pregledala. Ocenjujem, da bi subvencija lahko bila med 15 in 20 odstotkov upravičenih stroškov. Gre za pomembno investicijo v lesnopredelovalno branžo, kar še posebej spodbujamo.
Peta generacija Brownliejev
BSW Timber Group je škotsko družinsko podjetje, ki se z žagarstvom ukvarja od leta 1848. Alex Brownlie, ki bo predsednik upravnega odbora družbe v Sloveniji, je peta generacija Brownliejev v tem poslu. Danes zaposlujejo 1300 ljudi in letno ustvarijo 300 milijonov britanskih funtov (340 milijonov evrov) prihodkov. V Veliki Britaniji imajo v žagarski industriji iglavcev tretjinski tržni delež. Imajo štiri žage na Škotskem, dve v Angliji ter po eno v Walesu in Latviji.
