Skupina NLB v devetih mesecih z rahlo višjim dobičkom
Z dobičkom so poslovale vse banke iz skupine.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Skupina NLB je v devetih mesecih letos ustvarila 162,2 milijona evrov čistega dobička, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz največje slovenske banke. Z dobičkom so poslovale vse banke iz skupine, dobiček matične NLB se je ustavil pri nekaj pod 163 milijonov evrov, kar je 21 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Dobiček skupine pred oslabitvami in rezervacijami je dosegel 170,3 milijona evrov, kar pomeni sedemodstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupina je v devetih mesecih sprostila za 9,7 milijona evrov rezervacij, medtem ko je bila ta številka v enakem obdobju lani pri 19 milijonih evrov.
Čisti prihodki so dosegli 384,7 milijona evrov, kar pomeni štiriodstotno rast glede na enako obdobje lani. Rast je kljub okolju izjemno nizkih obrestnih mer na slovenskem trgu temeljila tako na višjih neto obrestnih prihodkih, ki so se medletno povečali za tri odstotke, kot na višjih prihodkih iz čistih opravnin. Ti so zrasli za šest odstotkov glede na enako obdobje lani.
Neto krediti strankam so bili na ravni skupine za pet odstotkov višji kot ob koncu leta 2018, za prav toliko so narasle tudi denarne vloge strank. Bilančna vsota se je v devetih mesecih povečala za šest odstotkov na 13,49 milijarde evrov.
Kakovost kreditnega portfelja se je še naprej izboljševala. Delež slabih posojil se je do konca septembra glede na konec lanskega leta znižal za 1,7 odstotne točke na 5,2 odstotka, medtem ko se je mednarodno primerljivi delež nedonosne izpostavljenosti skladno s smernicami Evropskega bančnega organa glede na konec leta 2018 znižal za 1,2 odstotne točke na 3,5 odstotka.
Količnik skupnega kapitala za skupino je konec septembra dosegel 16,1 odstotka in je bil za 0,6 odstotne točke nižji kot na zadnji dan lanskega leta. Je pa kapitalska ustreznost po navedbah iz banke nad regulatorno zahtevanih 14,75 odstotka.
Z devetmesečnim poslovanjem so se danes seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki so obenem imenovali tudi novega člana uprave, pristojnega za področje operativnega poslovanja. To funkcijo bo po pridobitvi soglasja Banke Slovenije prevzel Čeh Petr Brunclik, ki bo nasledil Madžara Laszla Pelleja. Ta je upravo banke iz osebnih razlogov zapustil s 1. novembrom.
Dobiček skupine pred oslabitvami in rezervacijami je dosegel 170,3 milijona evrov, kar pomeni sedemodstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupina je v devetih mesecih sprostila za 9,7 milijona evrov rezervacij, medtem ko je bila ta številka v enakem obdobju lani pri 19 milijonih evrov.
Čisti prihodki so dosegli 384,7 milijona evrov, kar pomeni štiriodstotno rast glede na enako obdobje lani. Rast je kljub okolju izjemno nizkih obrestnih mer na slovenskem trgu temeljila tako na višjih neto obrestnih prihodkih, ki so se medletno povečali za tri odstotke, kot na višjih prihodkih iz čistih opravnin. Ti so zrasli za šest odstotkov glede na enako obdobje lani.
Neto krediti strankam so bili na ravni skupine za pet odstotkov višji kot ob koncu leta 2018, za prav toliko so narasle tudi denarne vloge strank. Bilančna vsota se je v devetih mesecih povečala za šest odstotkov na 13,49 milijarde evrov.
Kakovost kreditnega portfelja se je še naprej izboljševala. Delež slabih posojil se je do konca septembra glede na konec lanskega leta znižal za 1,7 odstotne točke na 5,2 odstotka, medtem ko se je mednarodno primerljivi delež nedonosne izpostavljenosti skladno s smernicami Evropskega bančnega organa glede na konec leta 2018 znižal za 1,2 odstotne točke na 3,5 odstotka.
Količnik skupnega kapitala za skupino je konec septembra dosegel 16,1 odstotka in je bil za 0,6 odstotne točke nižji kot na zadnji dan lanskega leta. Je pa kapitalska ustreznost po navedbah iz banke nad regulatorno zahtevanih 14,75 odstotka.
Z devetmesečnim poslovanjem so se danes seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki so obenem imenovali tudi novega člana uprave, pristojnega za področje operativnega poslovanja. To funkcijo bo po pridobitvi soglasja Banke Slovenije prevzel Čeh Petr Brunclik, ki bo nasledil Madžara Laszla Pelleja. Ta je upravo banke iz osebnih razlogov zapustil s 1. novembrom.
