Spodbudo avtomatizaciji daje globalna konkurenčnost

»Skupni imenovalec tehnoloških premikov, ki temeljijo na novih produktih in rešitvah, je njihov vpliv na vse elemente in življenjske cikle preskrbovalne verige,« pravi Matej Kupljenik, vodja divizij v industriji v slovenski podružnici korporacije Siemens. Pogovarjali smo se o pametnih tovarnah, digitalnih tehnologijah, umetni inteligenci.

»Vse nove tehnologije, kot je na primer tehnologija zbiranja in obdelave podatkov v oblaku, so podlaga za vpeljavo novih dinamičnih poslovnih modelov, ki zahtevajo veliko fleksibilnost proizvodnje, krajšanje in optimiranje ciklov načrtovanj izdelkov ter proizvodnih procesov. Torej so nujni pogoj za pridobivanje ali ohranjanje konkurenčnih prednosti,« prvi sogovornik.

Poslovni pomen novih tehnologij se kaže v novih konceptih storitev, svetovanja, servisiranja. Novi načini uporabe informacij, ki jih nove tehnologije generirajo, so dobra podlaga za mnoge poslovne analize, tržne pristope, predikcijske modele, uporabo umetne inteligence. V mnogih industrijskih panogah so danes podlaga za eno od temeljnih konkurenčnih prednosti – personalizacijo izdelkov.


 

Kakšno vlogo imajo te tehnologije v praktičnem uvajanju koncepta industrija 4.0?

Pravzaprav so jedro, osnovni gradniki koncepta industrija 4.0. Sedanji trend avtomatizacije in način izmenjave podatkov v industriji, ki avtomatizacijo močno povezuje z novimi rešitvami informacijskih tehnologij in jo integrira v koncept »IoT« oziroma vpeljavo tehnologij v oblaku, označujemo za četrto industrijsko revolucijo. Ker smo priča uvajanju informacijskih tehnologij in digitalizacije že nekaj časa, je morda primerneje reči, da gre za evolutivni proces. Nove digitalne tehnologije, programska orodja, pametne naprave, samoučeči sistemi, nadgrajeni vmesniki človek stroj (HMI), visoka stopnja robotizacije, uporaba umetne inteligence, kognitivno računalništvo tvorijo koncept Industrije 4.0.
 

So različne oblike avtomatizacije proizvodnih postopkov in procesov predvsem odgovor na pomanjkanje usposobljene delovne sile oziroma posledica dejstva, da so pričakovane plače pri nas toliko višje, da v klasični proizvodnji čedalje težje tekmujemo z manj razvitimi deželami, ali je gonilo sprememb drugje?

Težko bi trdili, da so visoke stopnje avtomatizacije proizvodnje ter razvojni dosežki vezani predvsem in zgolj na pomanjkanje strokovnega kadra ali plačne politike. Prej lahko rečemo, da razvoj avtomatizacije sledi potrebam kupcev na svetovnem trgu. Glavni vzvod teh sprememb je globalna konkurenčnost, ki je zaradi tehnološkega razvoja ter informacijske povezanosti v zadnjem desetletju dosegla visoko raven. Globalno poslovanje prek svetovnega spleta, razvoj mobilnih naprav in aplikacij, velike potrebe po mobilnosti so naša stalnica. Gonilo sprememb lahko najdimo v razcvetu avtomobilske industrije in programskih podjetjih, spremembah v naftni industriji, relacijah med velikimi gospodarstvi v svetu. Avtomatizacija se prilagaja tudi okoljevarstvenim zahtevam in potrebam po učinkoviti rabi energije.
 

Kakšna je prihodnost izdelkov, nove proizvodnje? Bo umetna inteligenca vključena samo v proizvodne procese ali pa bo kmalu sodelovala pri razvoju izdelkov?

V zadnjih dveh letih smo priča velikim korakom na področju implementacije umetne inteligence. Ta tehnologija je že integrirana v poslovanje na borzah, v finančnem sektorju, marketingu, zdravstvu in v večini pametnih naprav. Po nekaterih napovedih bo do leta 2050 umetna inteligenca sposobna opraviti marsikatero nalogo, ki jo zdaj opravljamo ljudje. Te spremembe bomo nedvomno čutili tudi pri razvoju izdelkov. Dejstvo je, da je z umetno inteligenco možno obvladati precej širši nabor spremenljivk in njihovih medsebojnih povezav, kot smo to sposobni danes. Eden od glavnih izzivov pa bo zagotoviti izjemno personalizirane produkte, in to za enako ceno in v enakem času, kot jih ustvarjamo v sedanji množični proizvodnji. Umetna inteligenca bo v prihodnosti ključna za razvoj pametnih in povezljivih produktov SCoT, ki že danes postajajo osnovni gradniki najsodobnejših sistemov.
 

Koliko je upravičen strah, da robotizacija, umetna inteligenca in podobni procesi ne bodo prevzeli samo tistih del in nalog, ki jih ljudje nočemo opravljati (ker so, recimo, nevarna, slabo plačana ...), temveč bodo nadomestili tudi tista delovna mesta, kjer še mislimo, da »nam gre dobro«?

Razmišljanje, da nam gre dobro oziroma življenje v coni ugodja je bilo lahko vedno nevarno. Digitalizacija odpira nove priložnosti in zagotavlja nove izzive. Na trg delovne sile je v preteklosti že močno vplivala elektrifikacija, kasneje avtomatizacija in robotizacija. Delovna mesta postajajo drugačna, kompleksnejša in tehnološko zahtevnejša. Na eni strani se srečujemo z delovnimi mesti, ki jih nadomešča implementacija novih tehnologij, po drugi strani pa nove tehnologije ponujajo nove priložnosti za zaposlovanje. Bistveno je, da ljudje sami razmišljamo o osebnem razvoju in napredku. Na ta način strah, da bi nam umetna inteligenca prevzela delovna mesta, v večini primerov odpade. Ne smemo je podcenjevati, čeprav dvomim, da bo umetna inteligenca vzrok za hiter deficit delovnih mest. Bolj upravičen je strah pred tem, da je človek do zdaj večino inovacij v zgodovini uporabil tudi proti samemu sebi, kot na primer nadzor jedrske reakcije. Uporaba umetne inteligence v nepravi smeri bi bila lahko za nas precej bolj usodna kot prestrukturiranja delovnih mest.
 

Kaj konkretno, v praksi, pomenijo koncepti pametnih tovarn, pametnih skladišč? Pogosto je preprosto avtomatizirati nov proizvodni kompleks, težje pa posodobiti obstoječe naprave. Je lahko to ovira za napredovanje?

Pametna tovarna je okolje, kjer so inteligentne naprave, stroji in oprema medsebojno povezani v sistem, ki je sposoben permanentnih izboljšav in samooptimizacije. Koncept povezljivosti ni omejen zgolj na fizično proizvodnjo, ampak vključuje načrtovanje, logistiko, razvoj, vzdrževanje ter jih združuje v avtonomijo proizvodne preskrbovalne verige. Temelj pametne tovarne je digitalizirana proizvodnja, katere osnovni gradniki temeljijo na konceptu »digitalnih dvojčkov«, ima povezane proizvodne in poslovne sisteme ter integriran nadzor produktov in procesov v vseh fazah njihovega življenjskega cikla. Nove tehnologije so zelo primerne za nove investicije, kjer jih je najlaže takoj in v celoti implementirati. Obstaja pa veliko možnosti za posodobitev na obstoječih objektih. Siemens je razvil veliko orodij in procesov, s katerim je mogoče implementirati digitalizacijo v obstoječih proizvodnjah. Vse je odvisno od ravni uporabljenih rešitev s področja informacijskih tehnologij, obstoječe informacijske infrastrukture ter stopnje kibernetične varnosti, stopnje avtomatizacije in uporabljenih komponent.
 

Razvoj novih tehnoloških konceptov v industriji je do zdaj temeljil na domnevi, da se svet z globalizacijo povezuje, da je vse manj ovir za medsebojno trgovanje. V zadnjih dveh letih se zdi, da ta domneva ni več tako trdna. Kakšen izziv je to za evropski koncept industrije 4.0 in z njo povezanih tehnologij?

Industrija 4.0 je odgovor prav na to potrebo in je naravna posledica finančnih tokov ter razporeditve kapitala. Evropski koncept je nedvomno uspešen v evropski avtomobilski industriji, kaže se v porastu evropskih deležev industrijskih programskih rešitev, močno prodira v farmacijo in druge industrijske panoge. Glavni izziv za Evropo je uspešno nadaljevati ta proces. Na koncu potrošniške verige je vedno kupec, ki želi dobiti za realno ceno izdelek visoke kakovosti v najkrajšem času.
 

Kako bi lahko na teh področjih ocenili položaj v Sloveniji?

Večina slovenskih podjetij pozitivno razmišlja o nadgradnji avtomatizacije s sodobnimi koncepti digitalizacije. Pojma industija 4.0 ne jemljejo zgolj kot dobro zastavljeno marketinško kampanjo, ampak v njem prepoznajo bistveno uporabniško prednosti ter temelje za konkurenčnost in prilagajanje novim poslovnim modelom: večjo fleksibilnost proizvodnje, povečano učinkovitost proizvodnje, manjšanje stroškov, višjo kakovost izdelkov, energetsko učinkovitost. V Sloveniji je bilo pozitivno vključevanje koncepta inustrija 4.0 v vladne programe in aktivnosti Slovensko-nemške gospodarske zbornice na tem področju. Pozitivni so sedanji trendi rasti v slovenski industriji in predvidene nove investicije.