Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Težave so cena in papirologija pri naročanju

Nekateri lokalni ponudniki raje prodajajo na tržnici, saj vrtci ne morejo toliko plačati. Velika težava je tudi dostava.
Vrtci okoli 20 odstotkov vseh živil kupijo lokalno pridelanih, večina sadja in zelenjave pa je prav iz lokalne pridelave. FOTO: Shutterstock
Vrtci okoli 20 odstotkov vseh živil kupijo lokalno pridelanih, večina sadja in zelenjave pa je prav iz lokalne pridelave. FOTO: Shutterstock
13. 11. 2023 | 05:00
5:05

Šole in vrtci morajo upoštevati uredbo zelenega javnega naročanja. Po njej morajo 20 odstotkov živil izbrati iz tako imenovanih shem kakovosti, do konca leta morajo imeti 12 odstotkov ekoloških živil, po novem letu 15 odstotkov. Zavodi si želijo izbirati lokalno pridelano hrano, večinoma gre za sadje in zelenjavo, a je veliko težav z dostavo in ceno.

image_alt
S preventivo nad debelost otrok in mladih

Po zadnjem javno dostopnem poročilu o prehrani v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki ga je leta 2019 pripravil NIJZ, so javni vzgojno-izobraževalni zavodi nabavili od 70 do 80 odstotkov sadja in zelenjave iz lokalne pridelave glede na celotno naročilo. Maksimalni količinski delež sadja in zelenjave iz lokalne pridelave pa je znašal od 70 do 90 odstotkov. Takrat so zavodi NIJZ poročali, da so jim lokalno pridelano sadje in zelenjavo v 89 odstotkih dostavili kmetje ali zasebniki, zadruge v 48 odstotkih, trgovski sistemi pa v 22 odstotkih.

Zagotovo je največja težava cena. Kot je povedala organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima iz ljubljanskega vrtca Galjevica Maja Berlic, sicer tudi vodja aktiva ljubljanskih organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, so razlike v cenah med zadrugami in veletrgovci zelo velike. Denimo, za kilogram brokolija s certifikatom izbrana kakovost veletrgovec zaračuna 1,6 evra, zadruga pa 3,2 evra. Podobno velja tudi za drugo zelenjavo.

image_alt
Lokalnost ni več dovolj, pomembno je, kaj jemo

Cena ni izziv le za vrtce, ki morajo za 2,5 evra na dan zagotoviti živila za štiri obroke na otroka (pred oktobrom je bila ta cena 2,09 evra), ampak tudi za kmete, je poudarila Maja Berlic: »Če bi hoteli zagotoviti dobro sodelovanje med lokalnimi ponudniki in zavodi, bi jim morali pomagati pri logistiki, morda tudi država s kakšno subvencijo. Kmetje se velikokrat zelo trudijo, da bi nam zagotovili živila, ampak gredo v svojo škodo. Vrtci namreč nimamo skladišč, kar pomeni, da moramo imeti dnevne dobave. Ponudnikom se finančno ne izplača, da živila vozijo do nas vsak dan.«

Premalo živil

Ravnateljica vrtca Škofja Loka Janja Bogataj je dejala, da se lokalni ponudniki velikokrat na javna naročila sploh ne prijavijo ali pa je njihova cena v celoti previsoka: »Velika težava je tudi, ker se lokalnim pridelovalcem preprosto ne ljubi več ukvarjati z javnimi zavodi, ker je treba ves čas paziti na razpise, veliko je birokracije. Težava je tudi za večje vrtce, kot je naš, ki ima 59 oddelkov in 1050 otrok, tako da se je že zgodilo, da je imel ponudnik živil za le polovico vrtca.«

image_alt
Šole in vrtci bi več lokalne hrane, a ponudbe je malo, cene pa visoke

Maja Berlic je povedala, da so v ljubljanskem aktivu organizatorjev prehrane že predlagali, da bi se vsi lokalni ponudniki in javni zavodi povezali v spletno tržnico, saj bi tako znatno olajšali delo enim in drugim. Da je prav to težava, da niti ne vedo, kdo vse so potencialni lokalni ponudniki, je povedala tudi Bogatajeva: »Agencije bi nas morale o njih obveščati, hkrati pa bi ponudniki s tem imeli podporo. Problem je še dostava, včasih tudi kakovost. Zgodi se, da živila dolgo čakajo in so povsem brez okusa.«

Oddaljenost

Na to opozarja tudi ravnatelj OŠ Bistrica ob Sotli, ki ima tudi enoto vrtca, Bogomir Marčinković: »Kolegica ravnateljica iz bližnjega vrtca je sporočila, da so jim pripeljali solato, ki je niso prodali na tržnici in je bila že povsem uvela. Pri nas je daleč največja težava oddaljenost. Zato mi ne moremo izbirati najcenejšega, ampak vzamemo tistega, ki sploh pripelje. Za lokalne ponudnike nismo zanimivi. Ne ljubi se jim ukvarjati z vso papirologijo, nekateri se celo raje odpeljejo na drug konec Slovenije na Jesenice prodajat na tržnico, ker dobijo več, kot če bi prodali nam, ki smo v istem kraju. Uredba velja za vse vrtce in šole po Sloveniji enako, ampak nimamo vsi enakih možnosti.«

image_alt
Rastlinski obrok le v vrtce in šole, ki bodo to hoteli

Dodal je, da je zlasti težava poleti, ko je odprt le vrtec. Količin je tako še manj kot sicer, ponudnikov, ki bi tako malo živil za malo denarja – javni zavodi so s ceno zelo omejeni – pripeljali v tako oddaljen kraj, pa tako rekoč ni.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine