Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Trajnost da, a Evropa mora ostati konkurenčna

Tekma podjetij, katero je bolj trajnostno, lahko vodi v zeleno zavajanje, to pa v regulacijo, so poudarjali udeleženci Okoljskega dneva gospodarstva.
Na okrogli mizi so stališča predstavili (z leve) Marija Čebular Zajec, Florian Schmalz, Marko Homšak, Andrej Kržan in Teodor Prosen. FOTO: Tadej Kreft/GZS
Na okrogli mizi so stališča predstavili (z leve) Marija Čebular Zajec, Florian Schmalz, Marko Homšak, Andrej Kržan in Teodor Prosen. FOTO: Tadej Kreft/GZS
4. 6. 2024 | 13:45
4. 6. 2024 | 20:49
6:02

Trajnostna preobrazba podjetja je mogoča samo, če je uspešno, saj v nasprotnem primeru ne more vlagati sredstev, ki so nujna za ta prehod, so se strinjali udeleženci Okoljskega dneva gospodarstva. Opozorili so na veliko reguliranost tega področja v Evropi in opozorili, da zeleni prehod ne bi smel ogroziti konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Rdeča nit dogodka, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije letos organizirala že 23., je bil trajnostni razvoj, v katerem ima okolje osrednjo vlogo. »Trajnostno poslovanje ni več izbira, je nuja za vsa podjetja in organizacije, ki načrtujejo poslovanje z mislijo na prihodnje generacije,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da je okoljski del zelenega prehoda najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb. Sicer pa se vse več podjetij odloča, da svoje za trajnostne politike dodaja v svoja poročila, saj to to dviga njihov ugled, prinaša jim prednosti v verigi vrednosti, ne nazadnje to od njih marsikdaj zahtevajo kupci.

Udeleženci so se seznanili z novostmi, ki jih prinašata novo sprejeta in načrtovana zakonodaja v Sloveniji in EU, podeljeni pa sta bili tudi nagradi Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024, ki jo je prejela Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško ter za življenjsko delo, ki je pripadla dr. Marku Homšaku iz Taluma.

Nujno je povezovanje

Marko Homšak je sodeloval tudi na okrogli mizi, kjer je izpostavil, da se trajnostne politike podjetij morajo zrcaliti v vseh področjih delovanja podjetja. Vpeljan mora biti tudi v finančni vidik, kar omogoča lažji dostop in ugodnejše pogoje financiranja, brez česar ni mogoče izvesti zelenih naložb. Teodor Prosen iz Telekoma Slovenije je poudaril pomembnost ravnotežja vseh trajnostnih dejavnikov v podjetjih, »pri čemer je osnova ustrezno poslovanje, kajti če podjetje ne ustvarja pričakovane dodane vrednosti, ne more vlagati v razvoj, ne more poskrbeti za zaposlene in za dostojno plačilo.«

Nagrado za življenjsko delo je prejel Marko Homšak iz Taluma. FOTO: Tadej Kreft/GZS
Nagrado za življenjsko delo je prejel Marko Homšak iz Taluma. FOTO: Tadej Kreft/GZS

Nujno je vzpostaviti ustrezno kulturo podjetja, prav tako doseganje trajnostnih ciljev ni mogoče brez povezovanja, sodelovanja in partnerstev, čemur se po njegovem prepričanju posveča premalo pozornosti. Opozoril je, da tekma, ki se odvija med organizacijami o tem, katera je bolj trajnostna, ni zdrava, saj hitro pripelje do zelenega zavajanja, ki je pripeljalo tudi do regulacije, kar pa duši konkurenčnost. Ob tem je Marija Čebular Zajec iz ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport napovedala vavčer za trajnostno poročanje za mala in srednja podjetja. Nova direktiva o trajnostnem poročanju, ki je začela veljati letos, sicer prinaša precejšnje spremembe, sicer pa je po njenih besedah podjetjem na voljo veliko spodbud za aktivnosti na področju trajnosti.

Reindustrializacija Evrope

Florian Schmalz iz združenja evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres opaža, da imajo pri oblikovanju politik v zadnjih letih večji vpliv nevladne organizacije, »njihov glas je pogosto bolj slišan kot glas gospodarstva«, je dejal in se tudi on strinjal, da evropska trajnostna zakonodaja predstavlja oviro za konkurenčnost. Prepoznati moramo, kako daleč lahko gremo, da ne bomo ogrozili konkurenčnosti Evrope, ter nazaj na staro celino pripeljati ključne panoge.

Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 je postala Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško. FOTO: Tadej Kreft/GZS
Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024 je postala Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško. FOTO: Tadej Kreft/GZS

Dr. Andrej Kržan iz Kemijskega inštituta je poudaril dejstvo, da naš način življenja implicira potrebo po veliko materialih. Mimo tega ne moremo, vprašanje je samo, od kje bomo te materiale dobili, kdo jih bo proizvedel ter s kolikšnim okoljskim odtisom, kako varčno jih bomo uporabljali in kako bomo poskrbeli za ponovno uporabo oziroma reciklažo. Tudi on se je zavzel za reindustrializacijo Evrope, za ključne materiale moramo biti samozadostni.

Neusklajena zakonodaja s pravili EU

Udeleženci konference so se seznanili tudi s ključnimi novostmi, ki jih prinaša nova evropska direktiva o industrijskih emisijah. V njej je posebej izpostavljena intenzivna industrija in spodbuja razvoj tehnologij za zmanjševanje vplivov na okolje ter posodabljanje naprav. Podjetja bodo morala med drugim pripraviti načrt globoke preobrazbe, ki ga bodo morali potrditi neodvisni okoljski preveritelji ter javno objavljati najrazličnejše podatke.

Razprava je tekla še o pomladi sprejeti noveli zakona o varstvu okolja, s katero se med drugim izenačujejo mejne emisijske vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice. Evropski vidik zakona je predstavila evropska odvetnica Ana Stanič iz družbe E&ALaw, ki je opozorila, da ta sprememba ni usklajena z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU in jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo. Kot je dejala, še ni povsem jasno, kakšne bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti v Bruslju. Predstavnik ministrstva za okolje in prostor Tone Kvasič je spregovoril o novostih, ki jih po sprejetju tega zakona pripravljajo na ministrstvu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine