Trgovine ob nedeljah ostajajo zaprte

Ustavno sodišče je odločilo, da zakon, ki prepoveduje nedeljsko in praznično delo trgovin, ni v neskladju z ustavo.
Fotografija: FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Trgovine bodo, kot kaže, ob nedeljah še naprej zaprte. Ustavno sodišče je namreč soglasno presodilo, da zakonska določila, ki prepoveduje obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ni v neskladju z ustavo. Pobudo so vložile družbe Magistrat International, Fama Trend, VM5 in Intersport ISI.

image_alt
Trgovine bodo ob nedeljah zaprte

 
Pobudniki so med drugim v ustavno presojo dali člen zakona o trgovini, ki ureja delovni čas. Ta določa, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih. Izjema so trgovine do 200 kvadratnih metrov, če delo opravlja lastnik oziroma zakoniti zastopnik trgovine. Prav tako je ob nedeljah dovoljeno obratovati prodajalnam s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, namenjenih za javni promet, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.
 

Kaj trdijo trgovci?

 
Pobudniki zatrjujejo, da izpodbijana ureditev odpiralnega časa čezmerno posega v njihovo pravico do svobodne gospodarske pobude. Navajajo obstoječo nacionalno in mednarodno pravno ureditev počitkov in odmorov delavcev in zaključijo, da ni bi bilo nikjer določeno, da morajo delavci imeti proste prav nedelje, zato cilj – zagotoviti delavcem proste nedelje in proste dneve – naj ne bi bil ustavno in zakonsko skladen. Pobudniki še menijo, da je z izpodbijano zakonsko ureditvijo odpiralnega časa kršeno tudi določilo ustave, ker čezmerno posega v polje svobodnega ravnanja na premoženjskem področju pobudnic, in sicer s prepovedjo izvajanja določene dejavnosti izpodbijana ureditev omejuje pobudnicam možnosti pridobivanja sredstev. Ureditev naj bi pomenila tudi kršitev pravic delavcev, ker ti ne morejo svobodno odločati o svojem delovnem in prostem času in ker jim je odvzeta pravica do izbire.

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo

 
Pobudniki so opozorili tudi na neenako obravnavo trgovcev glede na nosilce drugih gospodarskih dejavnosti, pri katerih obratovalni čas ni urejen.
 

Prevlada javna korist

 
Ustavni sodniki so presodili, da ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, vendar pa tudi pooblašča zakonodajalca, da opredeli pogoje za ustanavljanje gospodarskih subjektov. V tej luči lahko to tudi omeji, če je za to izkazana javna korist, in ustavni sodniki so ocenili, da je ta korist izkazana. »Že zato, ker gre za ustavnopravno varovane vrednote, kar posebej velja za varstvo družine in varstvo otrok, gre pri zakonodajalčevem cilju urejanja obratovalnega časa trgovin za javno korist, ki lahko upraviči poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude.« Zato ustavno sodišče meni, da izpodbijana ureditev ne posega čezmerno v pravico do svobodne gospodarske pobude.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitke o omejevanju konkurence in druge omenjene kršitve ustavnih pravic. Na sodišču so še opozorili na splošno ureditev zakona o delovnih razmerjih, iz katere izhaja, da je delo ob nedeljah ter praznikih in dela prostih dnevih po zakonu izjema in ne pravilo. Za delavce, ki morajo delati tudi na te dni, je namreč predviden dodatek, ker gre za delo v posebnih pogojih dela.

Poslanci so zaprtje trgovin izglasovali septembra lani na poobudo stranke Levica in ob podpori Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Njegov Generalni sekretar Ladislav Rožič odločitev ustavnega sodišča pozdravlja. Dodaja, da glede prepovedi nedeljskega dela ne zaznavajo kakšnih težav: »Moram reči, da so se kupci na to navadili, pa tudi podjetjem to odgovarja, saj primanjkuje trgovskega kadra.« Dodaja, da je zaprtje trgovin ob nedeljah ljudem omogočilo povsem drugačem življenjski ritem.

Komentarji: