Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Tudi tveganje neplačila je mogoče zmanjšati

Možnost, da med upnika in dolžnika vstopi tudi zavarovalnica, je pri manjših podjetjih še relativno slabo znana.
Da bo podjetje dobilo plačilo za blago, ki ga pošilja svojim kupcem, je vedno povezano z določenim tveganjem.

FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
Da bo podjetje dobilo plačilo za blago, ki ga pošilja svojim kupcem, je vedno povezano z določenim tveganjem. FOTO: Kirill Kudryavtsev/AFP
10. 6. 2024 | 12:00
7:57

Tveganje neplačila prodanega blaga ali storitve na odloženo plačilo je ena od osnovnih nevarnosti, s katerimi se podjetje srečuje pri svojem poslovanju. Ena od poti, kako to tveganje zmanjšati oziroma obvladovati, je tudi zavarovanje terjatev.

»Za podjetje je vedno smiselno zavarovati terjatve do svojih kupcev, saj mu tako ni treba skrbeti za posledice morebitnih neplačil. Zavarovanje je zelo primerno za srednja in mala podjetja, saj jih neplačilo lahko zelo prizadene. Strošek zavarovanja v primerjavi z potencialno izgubo ni velik,« je povedala Nataša Peterlin, direktorica marketinga in komunikacij v družbi Coface, ki sodi med vodilne ponudnike kreditnih zavarovanj.

Z odločitvijo za zavarovanje terjatve bo podjetje zmanjšalo tveganje neplačila pri prodaji na odloženo plačilo (rizik neplačila kupca zaradi nezmožnosti izterjave, stečaja ali prisilne poravnave), zaradi zagotovila, da bodo terjatve tudi v resnici plačane, bo na trgu bolj konkurenčno in bo imelo večje možnosti za pospeševanje prodaje s ponudbo na odloženo plačilo, bolje bo nadzorovalo svoje denarne tokove in si ustvarilo tudi boljše bonitetne pogoje pri bankah, so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.

Za domače in tuje terjatve

»Predmet zavarovanja so prodajalčeve kratkoročne terjatve, nastale s prodajo blaga ali opravljanjem del in storitev kupcem oziroma dolžnikom. Pri nas je mogoče zavarovati terjatve do kupcev, ki imajo sedež v Sloveniji ali v tujini. Zavarovanje terjatev do kupcev in njegova vsebina sta enaka, ne glede na to, kje ima kupec sedež. Razlike so le pri razpoložljivih bonitetnih ocenah in pri postopkih izterjave, ki so odvisni od različnih pravnih sistemov ter instrumentov posamezne države,« so pojasnili v Triglavu.

In kako potekata postopek zavarovanja in, v primeru neplačila, uveljavitev škodnega zahtevka? »Podjetje nam posreduje svoje podatke o prometu in glavnih kupcih. Po pregledu izdamo ponudbo, ki vsebuje premijsko stopnjo in ostale parametre. Po potrditvi ponudbe se sklene zavarovalna pogodba, ki praviloma traja eno leto,« je pojasnila Nataša Peterlin.

»Če nastane zamuda s plačilom, nas zavarovanec o tem obvesti, mi pa ocenimo smiselnost izterjave ter se odločimo za najbolj optimalno izterjavo (izterjevalna agencija, vložitev predloga za izvršbo, vložitev tožbe). Ob nastopu zavarovalnega primera zavarovanec uveljavlja škodni zahtevek. Zahtevku mora predložiti dokumentacijo, ki izkazuje neplačane terjatve, ki so predmet zahtevka, ter drugo potrebno dokumentacijo. Zavarovalnino izplačamo (glede na opcijo v zavarovalni pogodbi so praviloma kriti tudi stroški izterjave) najkasneje v 30 dneh od nastopa zavarovalnega primera. Morebitna plačila od dolžnika po izplačilu zavarovalnine pripadajo nam oziroma zavarovancu, skladno z določili zavarovalne pogodbe,« je postopek v Cofaceu predstavila Peterlinova.

Dva tipa kritij

Podjetja lahko izbirajo med dvema tipoma zavarovalnih kritij. Z ožjim kritjem je zavarovana nevarnost trajne plačilne nesposobnosti kupca oziroma dolžnika, ki se običajno kaže v obliki stečaja ali prisilne poravnave nad kupcem – v tem primeru obstaja majhna verjetnost, da bodo upnikove terjatve poplačane. V okviru širšega kritja pa je vključena tudi obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino v primeru, ko od zapadlosti računa preteče določeno število dni, so pojasnili v Zavarovalnici Triglav.

Ko nastopi škodni primer, zavarovalnica glede na izbiro kritja izplača zavarovalnino, ko kupec postane formalno insolventen, to je v primeru stečaja ali prisilne poravnave, in v primeru, ko je od zapadlosti zadnjega neplačanega računa preteklo določeno število dni (čakalni rok). Zavarovalnica krije znesek nastale škode, in sicer do višine dogovorjenega limita zavarovalnega jamstva, zmanjšanega za soudeležbo zavarovanca na škodi.

»Za podjetje je vedno smiselno zavarovati terjatve do svojih kupcev, saj mu tako ni treba skrbeti za posledice morebitnih neplačil,« pravi Nataša Peterlin.

FOTO: Coface
»Za podjetje je vedno smiselno zavarovati terjatve do svojih kupcev, saj mu tako ni treba skrbeti za posledice morebitnih neplačil,« pravi Nataša Peterlin. FOTO: Coface

Zanimanje za zavarovanje terjatev postopoma narašča, pravijo v obeh zavarovalnicah, povečuje pa se tudi število zahtevkov za izplačilo škode. Še vedno pa obstajajo razlike med večjimi in manjšimi podjetji. »Med velikimi podjetji je zavarovanje terjatev zelo prepoznano, saj imajo praviloma v svojih politikah upravljanja tveganj določeno, da morajo biti terjatve do njihovih kupcev zavarovane. Smatrajo nas kot poslovnega partnerja, ki stalno spremlja njihove kupce in jim svetuje v primeru poslabšanja situacije. Težje se za zavarovanje terjatev odločijo manjša podjetja, čeprav so ravno ta še bolj ranljiva. Velikokrat je njihov argument, da kupca zelo dobro poznajo, a naše dolgoletne izkušnje kažejo, da lahko v težave zaidejo tudi dobri kupci. Podjetje se namreč lahko sooča s težavami, ki pa navzven še niso vidne,« je povedala Peterlinova.

Skrivnostna končna cena

Stroškov (oziroma cene) zavarovanja terjatev zavarovalnice ne razkrivajo, saj so zelo odvisna od narave njihovega poslovnega odnosa s stranko – in seveda pogajanj. »V zavarovalnicah gospodarske cikle, ki jih sestavljata tako rast kot ohlajanje, skrbno spremljamo in skladno z njimi upravljamo tveganja. Zavedamo se, da mora blagovni promet potekati v različnih gospodarskih razmerah, zato smo pri spremembah limitov zavarovalnega kritja preudarni. Tu pride do izraza tudi pomen dolgoročnega sklepanja zavarovanja terjatev, saj si zavarovalnica in zavarovanec pomagata v dobrih in slabih časih,« so povedali v Zavarovalnici Triglav.

Višina premijskih stopenj oziroma cena zavarovanja je tako odvisna predvsem od obsega terjatev, ki bodo predmet zavarovanja: večji obseg zavarovanih terjatev pomeni boljšo izravnavo nevarnosti, saj prihaja do izraza zakon velikih števil. To pomeni, da so zavarovane terjatve do velikega števila podjetij, med katerimi so tako podjetja z dobro kot slabo boniteto.

Drug pomemben dejavnik so trgi, s katerih prihajajo dolžniki. Nekateri trgi so bolj rizični, nekateri manj, na drugih so poleg poslovnih prisotna tudi makroekonomska in/ali politična tveganja. Vpliva tudi dejavnost, iz katere prihajajo dolžniki: nekatere dejavnosti so bolj rizične (gre predvsem za delovno intenzivne panoge z nizko dodano vrednostjo), druge manj. Pomembno je seveda tudi to, kako široko zavarovalno kritje izbere zavarovanec.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine