Umiritev napetosti in rast delniških trgov

Na svetovnih delniških trgih se nadaljuje izjemno močan odboj, osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je od dna v mesecu aprilu pridobil 22 odstotkov, predvsem na krilih sektorjev, ki so v prvem četrtletju najbolj trpeli, to je informacijske tehnologije, potrošnih dobrin in komunikacijskih storitev. Deeskalacija trgovinske vojne in carin med ZDA in Kitajsko, ki sta za 90 dni ukinili carine na večino izdelkov, zagotovo prinašajo koristi in umirjanje napetosti na globalni ravni, vendar carinske ovire in motnje v oskrbovalnih verigah bodo sicer nekoliko manj, a vseeno vplivale na svetovno gospodarstvo. Posledice trgovinskih motenj bodo najbolj občutne predvsem skozi višjo inflacijo in s pritiskom na marže podjetij, a zaradi močnega fundamenta ameriških podjetij in podpornih fiskalnih ukrepov osrednji scenarij v ZDA ni več recesija.

Ameriške delnice so v zadnjih dneh dobile dodaten zagon, ko je Trump napovedal sprostitev izvoza umetnointeligenčnih čipov v Savdsko Arabijo. Na drugi strani so britanske delnice doživele rast, predvsem zaradi novega trgovinskega dogovora z ZDA in znižanja obrestnih mer britanske centralne banke. V Evropi povečani infrastrukturni in obrambni izdatki podpirajo evropske delnice, ki so tudi ugodneje vrednotene.

primerjavaIndeksov_MSCI Foto Tt Igd

Ostajamo optimistični do razvitih delniških trgov, zlasti do ZDA in Evrope. V ZDA investicije v umetno inteligenco ohranjajo dobičke v tehnološkem sektorju, medtem ko japonski trg prosperira zaradi vračanja inflacije in sprejetih reform, vezanih na investiranje v delnice. Po drugi strani je gospodarska slika Japonske nekoliko slabša, saj so se marca realne plače že tretji mesec zapored znižale, tokrat za 2,1 odstotka na letni ravni. To zmanjšuje možnosti za »pozitivni krog«, v katerem bi rast plač in cen skupaj spodbujali gospodarstvo. Centralna banka Japonske je opozorila na negotovo gospodarsko okolje, kjer trgovinske napetosti in politične spremembe v različnih državah predstavljajo pomembno tveganje za gospodarsko aktivnost in cenovno stabilnost.

Glede dolžniških vrednostnih papirjev so analitiki zadržani do dolgoročnih ameriških državnih obveznic, saj pričakujejo, da bodo fiskalni primanjkljaji in vztrajna inflacija povzročili višje dolgoročne donose. Prednost dajejo krajšim zapadlostim in evropskemu kreditnemu trgu zaradi ugodnejših donosov. Vloga zlata kot varnega pribežališča se je znova potrdila, saj je v časih večjih geopolitičnih napetosti presegla donosnost tako dolarja kot ameriških dolgoročnih obveznic, dodatno pa je njegovo privlačnost povečala napoved, da bodo ameriške banke lahko zlato uvrstile med visokokakovostna sredstva.

Mitja Baša, Triglav Skladi Foto Jernej Lasic Jernej Lasic

Zelo pomembno bo tudi spremljanje inflacijskih podatkov, saj se lahko učinki novih carin začnejo kazati pri cenah osnovnih dobrin. Aprilski podatki o inflaciji v ZDA so pokazali najpočasnejšo rast cen (2,3 odstotka na letni ravni) od februarja 2021, učinki carin predsednika Donalda Trumpa se torej še niso začeli odražati v denarnicah potrošnikov. Ker je inflacija še vedno »lepljiva«, ne pričakujemo, da bi ameriška centralna banka letos znatno znižala obrestne mere, saj se mora spopadati z ravnotežjem med podporo rasti in zajezitvijo inflacije.