Upniki končno do denarja iz kamnoloma
Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je še zadnje večje premoženje propadlega CM Celje, to je kamnolom Velika Pirešica, prodala junija lani, kupnina je bila plačana oktobra. Kljub temu upniki glavnine terjatev še niso dobili poplačanih. Upnik VOC Ekologija ni privolil v to, da bi dobrih 14 milijonov evrov čakalo na odločitev sodišča o lastništvu dobre polovice kamnoloma. Višje sodišče v Ljubljani mu je dalo prav in Milena Sisinger bo milijonsko kupnino delila v prihodnjih dneh.
Kamnolom, eden ključnih pri gradnji tretje razvojne osi, je na dražbi za 20 milijonov evrov kupilo podjetje Apoc, katerega 51-odstotni lastnik je slatinska družba GIC Ivana Cajzka, 49 odstotkov pa ima Ecobeton, ki je v kamnolomu rudaril že od leta 2013. Za kamnolom so si v preteklosti najbolj prizadevali v družbi VOC Ekologija, ki je v stečajnem postopku odkupila za okoli osem milijonov evrov terjatev.
Direktor VOC Ekologije Roman Moškotevc je junija dejal, da so jih hoteli »sistemsko izigrati. Tudi zato na dražbi nismo šli do te številke, ker je to za nas preveč. Ogromno denarja in truda smo vložili, da bi kupili kamnolom. Vse upnike smo poplačali, zato smo mi največji upnik, na koncu pa bi skoraj ostali brez denarja. Sodišče je odločilo, da sploh ni dvoma, da moramo biti poplačani.«
Očitno so v VOC Ekologiji, lastnika družbe sta družina Moškotevc in Janez Škoberne, nekdanji direktor in večinski lastnik propadlega Cestnega podjetja Maribor, težko čakali kupnino. Že po dražbi, ko so torej vedeli, da je bil kamnolom prodan za kar 6,3 milijona evrov več od izklicne cene, kar bi pomenilo, da bodo tudi sami kot največji upnik dobili veliko denarja, so 80 odstotkov terjatev prodali podjetju Alfi skladi. Kupnino bodo v prihodnjih dneh vendarle dočakali. Alfi skladi bodo dobili 7,5 milijona evrov, VOC Ekologija pa 1,8 milijona evrov.
Pritožbe in zapleti
VOC bi sicer lahko bil tudi lastnik kamnoloma, v preteklosti so bili celo edini na dražbi, lanska je bila namreč že četrta. Je pa zadevo zelo zapletel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je leta 2016 odkril, da bi lahko bil lastnik dobre polovice kamnoloma. Tožbo za ugotovitev lastninske pravice so vložili šele aprila 2017, sodišče jo je sprva zavrglo z obrazložitvijo, da so jo vložili prepozno, a je ustavno sodišče ugotovilo, da z zamujenim rokom še ne izgubiš pravice do uveljavljanja lastninske pravice. Ker pravda še vedno ni zaključena, se je moral sklad strinjati s prodajo kamnoloma, pri čemer je bilo v razpisu zapisano, da bo del kupnine za ta del kamnoloma zadržan do odločitve sodišča. Na to sta se pritožila VOC Ekologija in Alfi skladi.
Višje sodišče je pritožnikoma dalo prav, stečajna upraviteljica je pripravila za razdelitev celotno kupnino. Na tako razdelitev pa se je pritožil sklad kmetijskih zemljišč. Višje sodišče je vnovič odločalo in že drugič odločilo, da mora razdeliti vse.
Tudi stečajna upraviteljica Milena Sisinger je zadovoljna: »Imam pravnomočni sklep, verjetno bodo upniki še ta teden dobili denar. Tudi meni ni všeč, da je na računu dobrih 19 milijonov evrov, za katere je treba vsak mesec plačati 12.000 evrov ležarine.«
Zaščita interesov
Tožba na lastništvo v kamnolomu ostaja odprta. Če bo sodišče ugotovilo, da je (bil) lastnik dobre polovice resnično sklad kmetijskih zemljišč, jih očitno čakajo nove milijonske pravde.
Na vprašanje, ali bodo zoper odločitev višjega sodišča vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, so iz sklada odgovorili, da so Državnemu odvetništvu RS naročili, naj »za zaščito interesov Republike Slovenije v tem postopku uporabi vsa potrebna in razpoložljiva pravna sredstva«. V državnem odvetništvu pa pojasnjujejo, da gre za odprt postopek, ki ga ne morejo komentirati in razkrivati nadaljnjih korakov, za katere se bodo odločili.
