V mizerne razmere se delavci z Balkana ne bodo vrnili

Gospodarski zagon bo otežen, saj so delavci iz EU, tudi iz Slovenije, množično odšli v svoje države na Balkan.
Fotografija: Nekateri menijo, da bi bilo treba veliko oviro za hitrejši zagon gospodarstva – predpisano 14-dnevno osamitev po prihodu v Slovenijo – odpraviti za tiste, ki so takšno karanteno že prestali v domači državi.
Foto Voranc Vogel
Odpri galerijo
Nekateri menijo, da bi bilo treba veliko oviro za hitrejši zagon gospodarstva – predpisano 14-dnevno osamitev po prihodu v Slovenijo – odpraviti za tiste, ki so takšno karanteno že prestali v domači državi. Foto Voranc Vogel

Slovensko in evropsko gospodarstvo se po štirih tednih epidemije pripravlja na ponovni zagon. Ta utegne biti brez delavcev, ki so se v prvih dneh epidemije množično vrnili v svoje domače države, v nekaterih panogah velika težava.

Samo v Srbijo se je po zadnjih podatkih vrnilo okoli 400.000 njihovih državljanov iz Evrope, veliko tudi v BiH in druge države na Balkanu.

Vrniti se ne morejo zaradi obveznih karanten v domači državi, po drugi strani pa se nekateri tudi nočejo. Ena izmed agencij za posredovanje dela se je obrnila celo na veleposlaništva, da bi jim pomagala pri vrnitvi delavcev.

»Imamo informacijo, da delodajalci pozivajo delavce, naj se vrnejo na delo, nekateri jim grozijo z odpovedjo delovnega razmerja, kot se je zgodilo v Savi Turizmu. Eden izmed delodajalcev je svojim delavcem sporočil, da se morajo vrniti na delo v dveh dneh, sicer bo zaprl svoje podjetje za delo v Nemčiji,« je povedal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
 

Mizerne razmere


Predvsem gradbeni delavci, ki delajo v Sloveniji za mizerno plačilo, spijo v zabojnikih ob gradbiščih in pogosto nimajo tople prehrane, so menda glede vrnitve v Slovenijo skeptični. Nekateri so dobili od delodajalca na gradbišču vsak dan samo po dve mesni konzervi, razen v ponedeljek in petek, ko so dobili po eno.

Vsak teden so se vračali domov, da so se tam najedli in so jim oprali perilo.

Zdaj to seveda ni več mogoče, saj je prestopanje meja skrajno oteženo, na koncu poti vsakogar čaka karantena. Delavci mizernega življenja v Sloveniji in tudi drugod po Evropi dolgoročno, brez pogostih odhodov domov, ne morejo zdržati. Zato so raje ostali doma. Odšli so tudi mnogi državljani Slovenije, ki so po rodu z Balkana in imajo tam hiše in ožje sorodstvo.


Nekatera podjetja brez delavcev


»Razumem delavce, da se zaradi slabih delovnih razmer ne želijo vrniti, mnogi pa se ne morejo vrniti iz objektivnih razlogov. V BiH je karantena 14 dni, tisti, ki so odšli v Srbijo, so še vedno v 28-dnevni karanteni. Gotovo se ne bodo vrnili prve dni, ko jih bodo izpustili. To bo tudi težava za Nemčijo in druge države,« meni Lukić.

Kaže, da so nekatera podjetja, ker se delavci ne vrnejo, že v težavah, saj ena od agencij za posredovanje delavcev od naše države pričakuje, da bo delavcem na Balkanu poslala poziv, naj se vrnejo na delo, smo izvedeli.

Naša veleposlaništva tega seveda ne morejo storiti, saj se v tujih državah ne smejo neposredno obračati na tuje državljane. Podjetja si morajo poti za obveščanje svojih zaposlenih poiskati sama.


Za boljšim plačilom


»Delavci se odzivajo glede na plačilo,« je dejal Zoran Simčič, predsednik sekcije za gradbeništvo na obrtno-podjetniški zbornici, ki sicer meni, da delavcev letos v Sloveniji ne bo primanjkovalo.

»Številni gradbeni delavci iz balkanskih držav, ki so bili prek slovenskih agencij napoteni na delo v Nemčijo, Avstrijo in drugam, so se iz teh držav vrnili v Slovenijo, saj je tu njihov delodajalec. Zdaj čakajo na delo. Večja težava kot pomanjkanje delavcev bo pomanjkanje naložb. Fizične osebe bodo previdne in bodo z naložbami čakale, investicije bi morala zagnati država,« meni sogovornik.

Toda delavci gredo tja, kjer je plačilo boljše. »Slovenci nočejo opravljati fizičnih del, ker so premalo plačana. To se je izkazalo pri delu na hmeljiščih: romunskemu delavcu plačujejo tri evre, našemu bi morali osem. Tudi naši gradbeni delavci odhajajo v Italijo in Avstrijo, ker so tam bolje plačani kot v Sloveniji,« pravi Simčič. K nam pa prihajajo z Balkana.

»Na gradbišču v Sloveniji bi dobil pet ali šest evrov na uro, v Avstriji 12, v Nemčiji pa 10 evrov, poleg tega pa še prevoz s službenim avtomobilom in stanovanje. V Sloveniji je treba tudi za spanje v zabojniku na gradbišču plačati sto evrov na mesec,« je povedal V. A. s Ptuja, ki je delal v več državah, na koncu v Avstriji, kjer je ob epidemiji ostal brez dela ...

Nekateri menijo, da bi bilo treba veliko oviro za hitrejši zagon gospodarstva – predpisano 14-dnevno osamitev po prihodu v Slovenijo – odpraviti za tiste, ki so takšno karanteno že prestali v domači državi.

Zdaj vsem povratnikom na naši meji vzamejo bris, čez deset ur dobijo rezultat in odločbo, da morajo v osamitev, četudi niso pozitivni na koronavirus in so se vrnili naravnost iz osamitve v svoji državi, o čemer imajo tudi potrdilo.

Komentarji: